Akcija je bila usmerjena predvsem v nadzor gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov katerih nadzor je v širšem interesu.

V akciji je sodelovalo 26 gradbenih inšpektorjev Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor (IRSNVP). Opravili so 159 inšpekcijskih nadzorov in uvedli 101 postopek (95 upravnih in šest prekrškovnih postopkov).

Podatke za akcijo v zvezi s prijavo začetka gradnje je inšpektorat črpal iz Prostorskega informacijskega sistema (PIS) ali iz elektronskih obvestil o prijavi začetka gradnje.

Gradbeni inšpektorji so pri izvedbi te akcije v skupno 95 uvedenih inšpekcijskih postopkih, do 19. oktobra 2023, odločili v 61 zadevah. V zadevah, ki so bile predmet nadzora v okviru akcije in pri katerih nepravilnosti niso bile ugotovljene oziroma so bile te v času, ko je potekala akcija, že odpravljene, so gradbeni inšpektorji postopke ustavili. Tako je bilo izdanih 21 sklepov o ustavitvi postopkov, en sklep o ustavitvi izvršbe in 33 ustavitev postopka na zapisnik. V upravnih postopkih je bilo izdanih 16 odločb v prekrškovnih pa 5. V 34 zadevah ugotovitveni postopki še tečejo.

Podlaga za izrekanje inšpekcijskih ukrepov

GZ-1 določa, da se lahko novogradnja, rekonstrukcija in sprememba namembnosti zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta ter odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter, začne takrat, ko investitor pridobi pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijavi začetek gradnje.

Za spremembo namembnosti objekta ni treba prijaviti začetka gradnje objekta. Ne glede na navedeno pa lahko investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne gradnjo po dokončnosti gradbenega dovoljenja, če ne gre za objekt z vplivi na okolje ali če gre za objekt, ki ne potrebuje presoje sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Novost GZ-1 je določilo, da se ne glede na zakonsko določbo rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, pri čemer se lega, gabariti, namembnost in zunanjost objekta ne spremenijo in se dela začnejo najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči, izvaja le na podlagi prijave začetka gradnje.

Pred prijavo začetka gradnje mora investitor zagotoviti zakoličenje objekta, če gre za novogradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, razen prizidave.

Ukrepi gradbenih inšpektorjev v upravnih postopkih

V akciji nadzora nad prijavo začetka gradnje je bilo do 19. oktobra izdanih 16 inšpekcijskih odločb:

• pet odločb je bilo izdanih zaradi ugotovitve, da investitor gradi brez prijave oziroma brez popolne prijave začetka gradnje,
• v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi pri sami gradnji pa so gradbeni inšpektorji izdali devet odločb,
• ugotovljen je bil tudi en neskladni objekt. Inšpektor je z odločbo odredil, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja,
• ena odločba je bila izdana tudi v zaradi neskladne uporabe poslovnega objekta (uporaba brez uporabnega dovoljenja). Gradbeni inšpektor je inšpekcijskemu zavezancu prepovedal uporabo poslovnega objekta do izdaje uporabnega dovoljenja.

Ukrepi gradbenih inšpektorjev v prekrškovnih postopkih

Do 19. oktobra je bilo v akciji uvedenih šest prekrškovnih postopkov, v sklopu katerih je bilo izdanih pet odločb z izrečenimi opomini. V eni zadevi ugotovitveni postopek še ni končan. Opomini so bili izrečeni zaradi ne-prijave začetka gradnje oziroma nepopolne prijave začetka gradnje ter zaradi neoznačitve gradbišča.

Zaključek

Do zdaj pridobljeni rezultati te akcije izkazujejo nepravilnosti pri vsakem četrtem objektu, ki je bil preverjen v akciji. Ugotovljene so bile so bile številne gradnje brez prijave ali brez popolne prijave gradnje in gradbišča, ki niso bila ustrezno označena in ograjena glede na zahteve Pravilnika o gradbiščih. Pomembno je, da je bilo veliko pomanjkljivosti odpravljenih že med akcijo.