V javni obravnavi predlog novele Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu
Obvezno zavarovanje se širi tudi na vozila, ki po svoji konstrukcijsko določeni hitrosti ali teži zapadejo pod novo opredelitev pojma vozilo. Direktiva s tem odgovarja na spremenjen trg vozil zaradi številnih novih vrst motornih vozil. To zahteva posodobljen pravni okvir, ki bo zagotavljal ustrezno zaščito oškodovancev iz nesreč, ki jih povzročijo ta vozila.
Kot vozilo je po novem opredeljeno:
a) vsako motorno vozilo, ki je namenjeno za potovanje po kopnem in ga poganja zgolj mehanska moč, vendar ne vozi po tirih:
- katerega največja konstrukcijska določena hitrost je nad 25 kilometrov na uro ali
- katerega največja neto teža je nad 25 kilogramov, največja konstrukcijsko določena hitrost pa nad 14 kilometrov na uro;
b) vsako priklopno vozilo, ki se uporablja skupaj z vozilom iz točke (a), ne glede na to, ali je priklopljeno ali odklopljeno.
Invalidski vozički, namenjeni izključno osebam s telesno oviranostjo, ne štejejo za vozila.
Direktiva je obenem povečala varstvo oškodovancev v primeru insolventnosti zavarovalnice. Predlog zakona tako predvideva ustanovitev organa, ki bo zagotavljal odškodnine oškodovancem v primeru, ko bi bila zavarovalnica vozila, ki je odgovorno za nesrečo, insolventna. Organ se ustanavlja v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja, zavarovalnicam, ki opravljajo zavarovalne posle zavarovanja avtomobilske odgovornosti, pa predlog nalaga, da za financiranje novoustanovljenega organa prispevajo finančna sredstva.
Med drugim spremenjena direktiva, upoštevaje novo zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, razširja pravila pri izvajanju nadzora policije pri preverjanju zavarovanja avtomobilske odgovornosti vozil iz drugih držav. Predlog uvaja tudi nova pravila pri uporabi vozila na motornih športnih prireditvah in dejavnostih. Direktiva je obenem povišala minimalne obvezne zneske zavarovalnega kritja in spremenila način usklajevanja teh zneskov v prihodnje, kar prav tako predlaga predlog zakona. Direktiva namenja pozornost tudi poenotenju potrdil o škodnem dogajanju v vseh državah članicah, zato s predlogom zakona dopolnjujemo obstoječe določbe v zvezi z omenjenim potrdilom.
Pripravljene rešitve so podrobneje obrazložene v objavljenem gradivu. Javna obravnava, v kateri lahko zainteresirana javnost poda pripombe in predloge sprememb predloga zakona, bo trajala do 13. novembra 2023.