Najprej si je ogledala enega od obratov podjetja Interpack, ki sodi v skupino HZ, poslovno skupino zavednega Slovenca Hermana Zupana. Podjetje sodi med vodilna podjetja za izdelavo embalaže v Latinski Ameriki ter je največje tovrstno podjetje v Argentini. Dobavlja velikim mednarodnim skupinam kot sta na primer McDonald’s in Unilever. Skupina HZ se ukvarja s proizvodnjo zložljivih škatel, kartona, folije in izdelkov iz folij, pa tudi z gozdarstvom in prašičjerejo. V tovarnah v Argentini, Braziliji in Čilu zaposlujejo blizu dva tisoč ljudi. Legendarni Herman Zupan, ustanovitelj podjetja se je za vedno poslovil leta 2018 v 94-letu. Bil je velik finančni podpornik in izjemno dejaven član slovenske skupnosti v Argentini. Njegovo delo in podporo slovenski skupnosti nadaljuje sin Hernán Zupan, prav tako uspešen podjetnik ter tudi častni konzul Republike Slovenije v Buenos Airesu.

Državno sekretarko so nato sprejeli v metalurškem podjetju Talleres Crovara, ki ga vodita že druga in tretja generacija družine Kržišnik. Uspešno družinsko podjetje je leta 1959 ustanovil Jože Kržišnik, ki je avgusta letos praznoval svoj stoti rojstni dan. Podjetje se ukvarja z razrezom, prebijanjem in krivljenjem pločevine in jekla ter danes zaposluje blizu 40 zaposlenih.

Dan je državna sekretarka Humar zaokrožila s srečanjem s predstavniki Slovensko-argentinske gospodarske zbornice (SloAr). Zbornica, ki danes šteje že več kot trideset članov, je bila ustanovljena leta 2021 z namenom povezovanja na gospodarskem področju tako med državama Slovenijo in Argentino, kot tudi med rojaki, ki vodijo uspešna podjetja v Argentini. Na srečanju so bili člani zbornice, predsednik Martin Križ in nekaj vidnejših slovenskih podjetnikov med njimi tudi Tone Oblak, Andrej Kocmur, Guillermo Ayerbe, Matias Jakos in Tone Malovrh, lastnik enega večjih trgovskih podjetij Briganti, ki ga je državna sekretarka tudi obiskala.

Doslej so v SloAr pripravili dve poslovni konferenci, lanske se je udeležil tudi minister Matej Arčon. Z željo po povezovanju z brazilskim trgom, ki je stabilnejši, fleksibilnejši in večji, so oktobra letos podpisali sporazum o sodelovanju s Slovensko-brazilsko gospodarsko zbornico (SloBraz). Kar kaže na veliko željo povezovanja Slovencev po vsej južni Ameriki. Državna sekretarka je izrazila podporo in naklonjenost njihovim aktivnostim, potencial tovrstnega povezovanja je namreč izjemno velik in v korist tako slovenski skupnosti kot matični Sloveniji.

Že prej je državna sekretarka obiskala tudi slovenski dom za starejše Rožmanov dom. Sestala se je z zaposlenimi in se jim zahvalila za to plemenito poslanstvo, ki ga opravljajo. “To ni navadna služba, to delo je poslanstvo, za kar moraš imeti odprto srce”, je dejala državna sekretarka. Ideja o domu za starejše Slovence se je rodila že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kasneje so se soočili z nekaterimi težavami, pa tudi z vedno večjim povpraševanjem. Leta 2006 je dom kupila Fundacija za otroke in starejše Hermana Zupana, ga prenovila in dogradila. Državno sekretarko so danes tako sprejeli v sodoben dom, v katerem imajo za sprejem Slovenci še vedno prednost pred ostalimi prosilci. Fundacija priskoči na pomoč tudi v primerih, ko varovanci slovenskega rodu nimajo dovolj sredstev za plačilo bivanja.