Konferenco sta z nagovori odprli ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. Ministrica Stojmenova Duh je med drugim povedala, da si Slovenija prizadeva za tak razvoj umetne inteligence, ki bo osredotočen na človeka in usmerjen k dvigu kakovosti življenja, etična dimenzija umetne inteligence pa postavljena tako, da ji bodo ljudje lahko zaupali in da bo umetna inteligenca takega zaupanja vredna. 

Po njenih besedah je Slovenija glede umetne inteligence utemeljeno ambiciozna in na mednarodni ravni cenjena kot zanesljiva partnerica pri obravnavi fenomenov umetne inteligence, naši strokovnjaki pa se aktivno vključujejo v razvojne špice na svetovni ravni. Poleg tega, da sodelujemo pri sprejemanju regulacije uporabe umetne inteligence na evropski ravni, ki bo prva taka zakonodaja na svetu, smo sredi oktobra letos v Računalniškem muzeju pripravili posvet o ustanovitvi Nacionalnega centra za umetno inteligenco, ki bo s spodbujanjem raziskav in razvoja umetne inteligence ter njene inovativne rabe postavil Slovenijo v družbo najbolj naprednih držav. 

V začetku februarja naslednje leto bo Slovenija v Kongresnem centru na Brdu gostila 2. globalni forum o etiki v umetni inteligenci, ki ga bomo organizirali skupaj z Unescom. Pred tem, 27. novembra letos, bo v Ljubljani posvet o etiki v umetni inteligenci, kjer bodo sodelujoči razpravljali o tem, kako je Slovenija pripravljena na uresničevanje priporočil Unesca o etiki v umetni inteligenci na različnih področjih, od prava in kulture do izobraževanja, znanosti in gospodarstva. 

Umetna inteligenca ima pomembno mesto tudi v naših temeljnih dokumentih, kot so krovna strategija Digitalna Slovenija 2030, ki jo je vlada sprejela marca letos, Nacionalni program za umetno inteligenco in Nacionalni načrt digitalnega desetletja. 

Danes je delež visoko tehnoloških podjetij pri nas relativno majhen, primanjkuje strokovnjakov za digitalno preobrazbo in raven uporabe umetne inteligence, velepodatkov ter storitev v oblaku v podjetjih je nizka. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo trenutno izvajamo Javni razpis digitalna preobrazba gospodarstva, kjer sodeluje 23 konzorcijev, v katere je vključenih 87 malih in srednjih podjetij. 

Podpiramo program strokovnega izobraževanja s področja umetne inteligence za razvojne skupine v podjetjih in vodstva podjetij in javnih organizacij, kmalu bodo na voljo tudi izobraževanja o zagotavljanju pravnega in etičnega okvirja pri razvoju, uvajanju in uporabi umetne inteligence. Za podporo interdisciplinarnih inovacijskih projektov s področja umetne inteligence pripravljamo javni razpis za razvoj storitev na izbranih prednostnih področjih, kot so javna uprava, kultura, okolje, energetika, kmetijstvo, pametna mesta, promet, pametne tovarne, kmalu nameravamo izvesti še javni razpis za podporo referenčnim izvedbenim projektom uvedbe umetne inteligence za podporo poslovanju podjetij. 

Glavne teme predavanj in razprav na konferenci so bile še umetna inteligenca in raziskovalni sektor, umetna inteligenca in gospodarski sektor, priložnost Slovenije na področju umetne inteligence v mednarodnem prostoru ter umetna inteligenca kot izziv za prepoznavnost Slovenije. Poleg ministrice Stojmenove Duh sta z Ministrstva za digitalno preobrazbo na konferenci sodelovali še državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić in vodja službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Klaudija Koražija ter Martin Marzidovšek, svetovalec za umetno inteligenco na Ministrstvu za digitalno preobrazbo in raziskovalec na Odseku za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan. 

Državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić je med ključnimi izzivi v razvoju umetne inteligence naštela varovanje zasebnosti, pristranskost podatkov, ki so osnova za algoritme umetne inteligence, in etično uporabo tehnologije oziroma zagotavljanje pravičnosti, preglednosti in odgovornosti v sistemih umetne inteligence. Po njenih besedah je pri razvoju umetne inteligence že nekaj časa jasna potreba po interdisciplinarnem sodelovanju, ki poleg inženirjev vključuje še raziskovalce, oblikovalce politik, strokovnjake iz industrije pa tudi strokovnjake za etična vprašanja. S tem je po njenem povezan naslednji velik izziv, usposobljenost kadrov oziroma ustrezni razvoj kadrov v raziskovalnih ustanovah ob hkratni negotovosti zaposlitev, financiranih po projektih za določen čas. 

Po njenih besedah je med pomembnejšimi izzivi tudi dostop do kakovostnih in legalno pridobljenih podatkov. Modeli umetne inteligence se zanašajo na velike količine podatkov, a ti so lahko tudi neresnični ali nelegalno pridobljeni. Kakovost podatkov in pristranskosti v podatkih vplivajo na učinkovitost in poštenost sistemov umetne inteligence, zato sta zagotavljanje raznolikih in reprezentativnih naborov podatkov ter ublažitev pristranskosti podatkov stalna izziva. 

»Veliko upanja polagam v vzpostavitev skupnih evropskih podatkovnih prostorov, saj nam bodo omogočili postavitev skupnih standardov in interoperabilnost. Povečali bodo razpoložljivost odprtih raziskovalnih podatkov in izkoriščanje moči podatkov na različnih področjih, od zdravja, kmetijstva, javnega sektorja do podnebja,« je dejala državna sekretarka Kamišalić Latifić. 

Nacionalno konferenco Umetna inteligenca – prednost in priložnost za Slovenijo je organiziralo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju z Ministrstvi za digitalno preobrazbo, za obrambo, za visoko šolstvo, znanost in inovacije, z Gospodarsko zbornico Slovenije ter z mednarodno dejavnimi strokovnjaki za umetno inteligenco.