S tem se začenja približno enoletno obdobje, ko bodo organi in delovna telesa ESA preučili pripravljenost Slovenije na polnopravno članstvo, ki je s sprejemom Slovenske vesoljske strategije prejšnji teden izpolnila še zadnji formalni korak pred oddajo prošnje za članstvo. O članstvu bo sicer dokončno odločil svet ESA v letu 2024.

“S sprejemom slovenske vesoljske strategije izpolnjujemo še zadnji mejnik, potreben za začetek formalnih postopkov za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. S tem se Sloveniji odpirajo možnosti za pospešen razvoj našega vesoljskega sektorja. To ni le priložnost za krepitev vesoljskih raziskav, pač pa tudi za razvoj prebojnih inovacij, ki lahko preporodijo slovensko gospodarstvo,” je poudaril državni sekretar Frangež.

Slovenija je uspela v zadnjih letih zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednjih podjetij. Ta so uspela prevzeti vodilno vlogo na posameznih nišnih vesoljskih področjih, predvsem na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij, novih materialov in treh slovenskih satelitov, vključno s satelitom Skylabs Trisat-R, ki predstavlja tudi pomemben evropski dosežek na višini orbite 6000 km nad Zemljo. Podjetja v vesoljskem sektorju predstavljajo obetajoč prebojni ekosistem, sodelovanje v vesoljskih programih ESA pa zagotavlja financiranje inovacij in dejavnosti v vesolju in z možnimi aplikacijami na Zemlji. Polnopravno članstvo Slovenije v ESA pomeni priložnost za krepitev pomena vesoljskega sektorja v Sloveniji, večjo odgovornost za skupna evropska prizadevanja. Slovenija sicer v ESA velja za odličen primer, ki jo države članice zaradi uspehov v vesoljskem sektorju pričakujejo kot naslednjo polnopravno članico.

V Sevilji, Španija, se je danes začel dvodnevni vesoljski vrh (angleško: Space Summit), ki vključuje kar štiri pomembna zasedanja: ministrski svet ESA, neformalni Svet EU za konkurenčnost v formatu ministrov za vesolje, neformalni Svet EU-ESA ter sestanek z državami Latinske Amerike. Na zasedanjih bodo določili nadaljnjo vesoljsko strategijo Evrope s ključno nosilno vlogo Evropske vesoljske agencije (ESA) pri zeleni transformaciji, zmanjšanju vplivov kriz na Zemlji, vodilni vlogi Evrope glede zmanjšanja odpadkov v vesolju, avtonomnem in neodvisnem dostopu Evrope do vesolja (vključno z vizijo vesoljskega transporta) ter razvoju nove vizije Evrope glede človeških in robotskih raziskavah – s ciljem zagotavljanja učinkovitih odzivov na nujne družbene izzive in stanje globalnega okolja.

Sprejeta bosta tudi dva pomembna dokumenta. Na zasedanju Sveta ESA so ministri potrdili Resolucijo o evropski strategiji za vesoljske raziskave, trajnosti in transportu v in iz vesolja. Besedilo poudarja pomen vlaganj v vesoljski sektor za Evropo. Izpostavljen je pomen vesolja za zeleni prehod ter sodelovanje vseh ključnih akterjev. Prav tako so pomembna vlaganja v vesoljske raziskave in trajnostni vidik vlaganj.

Na zasedanju neformalnega Sveta EU-ESA pa bo potrjena še Skupna deklaracija o uporabi vesolja za pospešitev zelenega prehoda v Evropi, avtonomiji dostopa do vesolja, odgovorni rabi vesolja in večji komercializaciji v evropskem vesoljskem sistemu. Vsebina se nanaša na to, kako zagotoviti večji prispevek vesoljske dejavnosti k napredku trajnostnih in zelenih ambicij evropske politike, kako zagotoviti pionirsko vlogo Evrope pri varovanju Zemlje in vesoljskega okolja za prihodnje generacije.