V svojem poročilu je nominacijo označilo za dober primer, saj predstavlja povezanost babištva z vsemi področji žive dediščine in spodbuja enakost spolov, zdravstveno varstvo žensk in tradicionalno znanje. Ker so ga predlagale različne države iz več volilnih skupin, je zgled za večnacionalne nominacije in kaže, kako nesnovna dediščina in Unescova konvencija spodbujata sodelovanje po vsem svetu. Dobro pripravljen dosje in film izpričujeta babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu, naravnih in kulturnih dejavnikih, ki sooblikujejo potek nosečnosti, poroda in obdobja po porodu pri materi in novorojenčku.

Odločitev o vpisu bo sprejeta na osemnajstem zasedanju Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki ga bo med 4. in 9. decembrom 2023 gostila Republika Bocvana v mestu Kasane. Letnega srečanja v okviru Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, sprejete leta 2003, se bodo udeležili predstavniki držav pogodbenic, nevladnih organizacij, kulturnih ustanov, nosilcev in skupnosti z vsega sveta.

Na spletni strani Unesca so objavljeni dokumenti zasedanja Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine (v angleščini), ki ga bo mogoče spremljati neposredno po spletu.

.

Nominacijo "Babištvo: znanje, veščine in prakse" za Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je predložilo osem držav s štirih celin. Pripravila so jo združenja babic iz Kolumbije, Cipra, Kirgiške republike, Luksemburga, Nigerije, Slovenije, Toga in Nemčije, ki je postopek nominacije koordinirala. Pomembno vlogo v procesu so imela nacionalna ministrstva in strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja.

Rojstvo ni le biološki, temveč tudi kulturni proces. Ženskam pri porodu so vedno pomagale druge izkušene ženske, ki so jih pozneje imenovali babice. Te so otroku zagotovile varen prehod iz maternice v svet, ženski pa prehod iz nosečnosti v materinstvo. Skupnosti so veščine in znanje babištva varovale, razvijale in prenašale skozi številne generacije, dopolnjevale so jih z neposrednimi izkušnjami, opazovanjem in interakcijo s človeškim telesom.

Babištvo kot človeška praksa predstavlja dediščino znanja in veščin, ki spodbujajo dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Zagotavlja temeljne človekove pravice in blagostanje celotne skupnosti. Z upoštevanjem družbenega, kulturnega in okoljskega globalnega okvira dokazuje prispevek nesnovne dediščine k doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030.

Slovenija ima na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva (v angleščini) vpisanih že šest enot nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon (2016), Obhode kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji, Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje (2018), Tradicije reje Lipicancev (2022) in Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja (2022).

Članice medvladnega odbora so Angola, Bangladeš, Bocvana, Brazilija, Burkina Faso, Češka, Etiopija, Indija, Malezija, Mavretanija, Maroko, Nemčija, Panama, Paragvaj, Peru, Republika Koreja, Ruanda, Savdska Arabija, Slovaška, Švedska, Švica, Slonokoščena obala, Uzbekistan in Vietnam. Poleg odločanja o nominacijah za vpis na seznam dediščine, ki potrebuje nujne zaščitne ukrepe, nominacijah za vpis na reprezentativni seznam, predlogih za register dobrih praks ter prošnjah za mednarodno pomoč bo 24-članski odbor pregledal poročila o izvajanju konvencije in trenutnem stanju vpisanih enot nesnovne dediščine. Seznanil se bo tudi s tematskimi pobudami o živi dediščini in trajnostnem razvoju, razmislekom o programih in aktivnostih za varovanje nesnovne dediščine ter predlogih spremembe operativnih direktiv za implementacijo konvencije ter določil sestavo ocenjevalnega organa za prihodnji cikel.

Tokratno zasedanje medvladnega odbora bo posebej slovesno zaradi praznovanja 20-letnice konvencije, ki je bila uradno sprejeta 17. oktobra 2003 in h kateri je pristopilo že 181 držav sveta, zato je že dosegla univerzalno veljavo. Praznovanju, ki poteka pod sloganom We Are #LivingHeritage (v angleščini), se aktivno pridružuje tudi Slovenija kot uradna partnerica. Obletnica je priložnost za razmislek o vlogi konvencije pri ozaveščanju o raznolikosti in bogastvu nesnovne kulturne dediščine ter pri spodbujanju mednarodnega sodelovanja. Živa dediščina je povezana z ljudmi, odpornostjo in znanjem, ki se prenaša iz roda v rod – zato pripada vsem.