Parlamentarne stranke o Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev
Kot je povedal premier, ta namreč pomembno posega v obstoječo zakonodajo in pravice: “Ker je bil obseg škode tako velik, da če bi delovali skladno s slovensko zakonodajo, ki je veljala preteklih 30 let, si marsikdo ne bi opomogel, zato smo pomembno povečali pravice vseh tistih, ki so bili prizadeti v poplavah. Povečanje pravic potegne za sabo tudi potrebo po dodatnih finančnih virih.” Do pomoči bodo tako upravičeni tako posamezniki, kot gospodarstvo in lokalne skupnosti.
Finančne vire bo Slovenija najprej poiskala z varčevanjem v proračunu ter nato iskala dodatne vire.“Državna podjetja so tista, ki bodo pomembno prispevala k temu, da se proračunski sklad za obnovo in razvoj napolni v prihodnjem letu,” je izpostavil premier in dodal, da se načrtujejo tudi novi finančni viri, kot npr. davek na bilančno vsoto bank in začasno povečanje davka na dobiček oziroma na prihodek pravnih oseb. “Ne načrtujemo nobenih davkov za prebivalstvo in ne pričakujemo nobenih davkov iz naslova dela,” je izpostavil dr. Golob. Podrobni finančni učinki zakona bodo sicer znani, ko bo znana natančna vsebina zakonskega predloga, torej ob sprejemu na vladi.
Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev bo omogočil hitrejše administrativne postopke za pridobivanje dovoljenj, umeščanje v prostor in za primere razlastitev. Poleg tega bo v zakonu tudi prilagoditev sedanje ureditve upravljanja vodotokov in urejanja plazov. Na tem delu se bo predlog zakona še dopolnjeval, saj je izjemno pomembno, da so jasno ločene pristojnosti občin in pristojnosti države.
Predlog zakona uvaja tudi nadzor nad proračunskim skladom: “Poleg vseh inšpekcij, računskega sodišča in parlamentarnega nadzora se vpeljuje še strokovni nadzor, saj si želimo, da je poraba denarja v celoti transparentna,” je izpostavil predsednik vlade.
“Želimo si, da bodo poplavljena območja čim hitreje sanirana in hkrati bolj odporna na bodoče ujme, ki se jih žal skoraj zagotovo ne bomo mogli izogniti,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da je prepričan, da je konsenz mogoče doseči.