Pijače z dodanim sladkorjem so povezane s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, boleznimi srca in žilja, zobno gnilobo, čezmernim pridobivanjem telesne teže in številnimi drugimi boleznimi, ki so povezane z debelostjo. Poleg tega pitje sladkih pijač poveča navajanje na sladek okus, izpodriva vnos zdrave hrane, zmanjša pa se sprejemljivost za zelenjavo.

V Sloveniji poraba energijske pijač, ki so najbolj škodljive med sladkimi pijačami, strmo narašča od leta 2016. 83 držav je že obdavčilo sladke pijače, pri čemer so višje obdavčene energijske pijače in pijače za športnike.

Po porabi alkohola na prebivalca je Slovenija v svetovnem vrhu. Leta 2021 je bila registrirana poraba alkohola pri prebivalcih, starih 15 let in več 10,6 l čistega alkohola na prebivalca na leto. 43 odstotkov prebivalcev med 25 in 64 letom pije visoko tvegano. Umrljivost zaradi z alkoholom povezanih vzrokov smrti skoraj 5-krat presega povprečje držav članic EU. V Sloveniji smo na prvem mestu po številu smrti, povezanih s prekomernim pitjem alkohola.

Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje in zmanjševanje rabe alkoholnih pijač zmanjšanje cenovne dostopnosti, kar se najlažje regulira s trošarinami. Slovenija ne sledi priporočilom SZO za postopno poviševanje cen alkoholnih pijač. Zaradi pasivnosti pri trošarinski politiki se cenovna dostopnost celo povečuje.

Raba tobaka je eden najpomembnejših javnozdravstvenih problemov v Sloveniji, saj vsak dan zaradi tobaka umre vsaj 60 prebivalcev Slovenije. Število smrti zaradi tobaka je letno pomembno višje kot zaradi vseh nesreč (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Na osnovi obsežne mednarodne raziskave so ocenili, da v državah z visokimi dohodki stroški zdravljenja bolezni, ki jih pripisujejo tobaku, predstavljajo okoli 6 odstotkov izdatkov za zdravstvo. Z vključenimi posrednimi stroški znižane produktivnosti zaradi obolevnosti in izgube prihodkov zaradi umrljivosti pa stroški, ki jih lahko pripišemo tobaku, predstavljajo okoli 2 odstotka BDP. Pomembno je zavedanje, da se omejevalnim javnozdravstvenim politikam tudi tobačna industrija nenehno prilagaja. Uporaba elektronskih cigaret med 15-letniki je narasla z 1 odstotek v letu 2014 na 17 odstotkov v letu 2022. Uporabljajo jih že v prvi triadi osnovne šole. Vsebujejo 243 kemičnih snovi, veliko od njih je zdravju škodljivih in rakotvornih. Uporaba elektronskih cigaret poviša tveganje za bolezni srca in žilja, bolezni dihal in rakava obolenja. Več kot 30 držav je že prepovedalo prodajo elektronskih cigaret.

Članice in člani obeh strateških svetov so predlagali, da se prouči možnost dviga davka na dodano vrednost in trošarin na sladke pijače, alkohol in tobak, sprejem alkoholne politike, prepoved prodaje elektronskih cigaret, tobaka za žvečenje in njuhanje oziroma značilnih arom za vse tobačne in povezane izdelke, prepoved kajenja tobaka in ogrevanih tobačnih izdelkov pred javnimi ustanovami, zmanjšanje števila in vrst prodajnih mest tobačnih in povezanih izdelkov ter omejitve lokacij prodaje (oddaljenost od izobraževalnih ustanov in mest, kjer se zbirajo mladi). Poleg tega so predlagali tudi spremljajoče ukrepe za sladke pijače, alkohol in tobačne izdelke, in sicer prepoved oglaševanja, prepoved prodaje do 21. leta starosti in prepoved prodaje v vseh javnih ustanovah in v okolici ustanov.

Članice in člani obeh strateških svetov zagovarjajo tudi obvezna zdravstvena opozorila na etiketah in ukrepa za povečanje dostopnosti sadja in zelenjave, zlasti slovenske in ekološke.