Slovenija se zavzema za uravnoteženo obravnavo vseh držav iz širitvenega svežnja in poudarja geostrateški pomen širitve EU. Evropska komisija je hkrati objavila tudi novi Načrt za rast Zahodnega Balkana.

Slovenija pozdravlja širitveni sveženj 2023, ki prvič obravnava deset držav. Trenutne geopolitične razmere v svetu in konflikti v naši soseščini narekujejo potrebo po nadaljevanju širitvenega procesa EU. "V Sloveniji smo prepričani, da bo Evropa še bolj stabilna, varna in prosperitetna, ko bo širitev zaključena. Širitev EU na Zahodni Balkan in Vzhod ni samo v interesu EU in novih članic, temveč je geostrateška nujnost," je povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Ministrica Fajon je poleg tega ob objavi širitvenega svežnja poudarila, da ima "Bosna in Hercegovina tudi zaradi odličnih prizadevanj Slovenije sedaj široko odprta vrata, da odpre pogajanja z EU. Končna odločitev bo padla na Evropskem svetu decembra letos. Slovenija bo še naprej podpirala Bosno in Hercegovino, ki pa mora do takrat narediti svojo domačo nalogo."

Ključen del širitvenega svežnja so priporočila Evropske komisije glede nadaljnjih korakov v širitvenem procesu. Evropska komisija podaja priporočili za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo in sprejem pogajalskega okvira po izpolnitvi določenih pogojev. Za Bosno in Hercegovino pa priporoča odprtje pogajanj takoj, ko bo dosegla zadostno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo. Evropska komisija bo glede Bosne in Hercegovine spremljala napredek glede ključnih prioritet in bo najkasneje do marca 2024 podala Svetu poročilo. Slovenija poudarja, da je bila podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini pravilna odločitev in si bo še naprej prizadevala za čimprejšnji možni sprejem odločitve o začetku pristopnih pogajanj.

V zvezi s pregledom in oceno stanja po posameznih državah Zahodnega Balkana se pridružujemo mnenju Evropske komisije, da sta Severna Makedonija in Albanija zavezani k nadaljevanju pristopnih pogajanj za vključitev v EU. Pričakujemo, da bo prišlo do odprtja prvega pogajalskega sklopa za obe državi do konca 2023.

Potek pristopnih pogajanj Srbije z EU bo še naprej odvisen predvsem od napredka na področju vladavine prava, normalizacije odnosov s Kosovom in pripravljenosti za izvajanje ključnih reform.

Slovenija verjame, da bo Črna gora po oblikovanju nove vlade v kratkem izvedla ključne reforme za napredek v okviru pogajalskega procesa.

Za Kosovo ostaja normalizacija dvostranskih odnosov s Srbijo ključnega pomena. Slovenija spodbuja k angažiranemu ter konstruktivnemu delovanju v Dialogu Beograd – Priština, pri izvajanju vseh preteklih sporazumov, izpolnjevanju pričakovanj in doseganju zahtevanih kriterijev.

Slovenija pozdravlja novi Načrt za rast za Zahodni Balkan, ki se osredotoča na zmanjšanje gospodarskega in razvojnega razkoraka med EU in državami regije in pospešitev reform. Načrt bo dal širitveni politiki nov zagon in pospešil postopno vključevanje držav regije v EU, vključno z možno integracijo v notranji trg EU, še pred njihovim polnopravnim članstvom v Uniji. Podpiramo predlog Evropske komisije, da se za izvedbo načrta nameni dodatni paket finančne pomoči, ki vključuje dve milijardi evrov nepovratnih sredstev in štiri milijarde evrov posojil.

Pozdravljamo napredek Ukrajine, Moldavije in Gruzije pri dosedanjem izpolnjevanju priporočil Evropske komisije, kljub težkim varnostnim in gospodarskim razmeram v tem delu Evrope. Vse tri države spodbujamo, da nadaljujejo z delom na ključnih reformah, to so reforme pravosodja, boja proti korupciji in deoligarhizaciji.