Na dogodku so udeleženci prejeli tiskani priročnik Zaznamki, ki ga je pred dnevi izdal Urad za mladino, in ki predstavlja konkretne primere pomoči pri spoprijemanju s sovražnimi komunikacijami za vse, ki se ukvarjajo z mladimi tako v živo kot na spletu. Seznanili so se z najnovejšimi izhodišči Nacionalnega inštituta za javno zdravje za krepitev socialnih in čustvenih veščin med mladimi,  spoznali so spletno stran za mlade in e-svetovalnico To sem jaz, ki omogoča mladostnikom, da anonimno, hitro in brezplačno pridobijo strokovni nasvet. Sodelovali so tudi v izmenjavi znanj, mnenj in perspektiv glede vzrokov in načinov odzivanja na sovražni govor. Interaktivni seminar je minil v skupnem delu, ki je vodil do številnih možnih načinov tako spopadanja s tem izzivom kot možnostmi in načini preprečevanja sovražnega govora.

Direktorica urada za mladino mag. Tina Kosi je uvodoma predstavila Zaznamke in izpostavila pomen praktičnih nasvetov za doseganje razreševanja sporov zaradi sovražnega govora med mladimi in iskanja strategij za strpnejšo komunikacijo. Jerneja Bone z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je poudarila pomembnost povezovanja formalnega in neformalnega izobraževanje pri preprečevanju sovražnega govora med mladimi. Izpostavila je, da na ministrstvu sodelujejo pri številnih projektih z drugimi organizacijami in ustanovami z namenom ozaveščanja mladih in spodbujanja dejavnosti, ki preprečujejo nasilje in sovražni govor med mladimi.

Branko Bregar, vodja sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje je poudaril, da je sovražni govor predvsem odraz stanja v družbi, h kateremu prispevajo tako laična, kot tudi strokovna in politična sfera. »Tudi enkrat izgovorjena beseda neustavljivo leti. Danes leti beseda še hitreje in dalje,« je še izpostavil in tako opozoril na posledice, ki ga sovražne besede lahko imajo na duševno stanje mladih.

Z vplivanjem sovražnega govora na mlade je svoj uvodni nagovor začela tudi dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, in poudarila, da lahko v brezmejni svobodi na spletu posamezniki, skriti za anonimnostjo, uničujejo življenja številnih mladih. V digitalnem okolju morajo zato veljati enaka pravila kot v stvarnem okolju. Omenila je tudi številne projekte, ki jih na ministrstvu izvajajo za dvig digitalnih kompetenc in tudi v boju proti sovražnemu govoru med mladimi.

Po spremljanju dveh primerov dobrih praks spopadanja s sovražnim govorom Mladinskega kulturnega centra Maribor in Parade ponosa in izvedbi delavnic sta se dogodka zaključila s poudarkom na obnovitveni pravičnosti, ki upošteva in enakopravno obravnava vse vpletene v stiski, tako storilce kot žrtve z namenom, da se spopadanje s težavo zaključi z vzpostavitvijo in obnovo dobrih in mirnih odnosov.

Odzivi sodelujočih so bili zelo pozitivni, zanimanje za dogodek pa tako veliko, da ga bomo skupaj s partnerji ponovili tudi v 2024.