Uvodoma želimo pojasniti, da ECB uvedbi predlaganega davka ne nasprotuje, podala pa je stališče z vidika denarne politike, finančne stabilnosti in bonitetnega nadzora ter tako na določenih mestih podala priporočila oziroma svetuje previdnost, kar je tudi njena vloga in je bilo pričakovano.

ECB na primer priporoča, naj se predlagani določbi priloži analiza možnih negativnih posledic za bančni sektor, da se lahko oceni, ali bi se z uporabo te določbe povzročilo tveganje za finančno stabilnost. V tej zvezi pa ECB ugotavlja, da predlog zakona že navaja predhodne analize skupnega neto učinka predlagane določbe na slovenski bančni sektor, vezano na prihodnje učinke pa pozitivno ocenjuje to, da bo Banka Slovenije enkrat letno preverila vpliv davka na stabilnost bančnega sistema v Sloveniji. ECB razume, da bo vlada ugotovitve in priporočila Banke Slovenije na podlagi tega letnega preverjanja upoštevala.

ECB glede bonitetnega nadzora bank opozarja, da bi morali paziti, da davek ne bi pomenil dodatnega bremena za manj dobičkonosne banke ali banke, ki so v zadevnem davčnem obdobju beležile izgubo. Ob tem na ministrstvu ugotavljamo, da morda predlagane določbe niso bile povsem pravilno interpretirane, zato bomo, kot naproša tudi ECB, podali ECB dodatna pojasnila glede davčne obravnave v primeru, ko je dobiček banke enak ali manjši od nič. Konkretno, ECB bomo pojasnili, da v tem primeru banka ne bi plačala davka. Enako bomo podali dodatna pojasnila glede razumevanja medsebojne interakcije tega davka in davka od dohodka pravnih oseb.

Zato znova poudarjamo: ECB torej uvedbi davka na bilančno vsoto bank ne nasprotje, kar je pričakovano, glede na to, da smo pri pripravi rešitev upoštevali pripombe, ki jih je ECB podala v podobnih primerih – namenskost, začasnost davka, varovalke glede presežka, mehanizmi za varovanje finančne stabilnosti in tako naprej.