To pomeni pomemben korak k doseganju ciljev Digitalnega desetletja 2030 na področju digitalizacije javnih storitev. Vsem državljanom EU bo ponujena možnost, da pridobijo denarnico za digitalno identiteto za dostop do javnih in zasebnih spletnih storitev ob popolni varnosti in zaščiti osebnih podatkov po vsej Evropi.

Digitalna denarnica bo državljanom omogočala digitalno identifikacijo, shranjevanje ter upravljanje osebnih podatkov in uradnih dokumentov v elektronski obliki. Denarnica bo ponudnikom storitev olajšala tudi izpolnjevanje različnih regulativnih zahtev.

Poleg javnih storitev bodo morale denarnico za digitalno identiteto za prijavo v svoje spletne storitve sprejeti tudi zelo velike spletne platforme, določene z Aktom o digitalnih storitvah (angleško Digital Services Act - DSA) in zasebne storitve, ki morajo po zakonu preverjati avtentičnost svojih uporabnikov.

Poleg varnega shranjevanja digitalne identitete bo denarnica uporabnikom omogočala tudi odpiranje bančnih računov, plačevanje in shranjevanje digitalnih dokumentov, kot so vozniško dovoljenje, zdravniški recept, poklicno potrdilo in podobno. Denarnica bo uporabniku prijazna in praktična alternativa spletni identifikaciji, ki jo zagotavlja zakonodaja EU. Denarnica bo v celoti upoštevala uporabnikovo izbiro, ali bo delil osebne podatke ali ne, ponujala bo najvišjo stopnjo varnosti, ki bo neodvisno potrjena po enakih standardih, ustrezni deli njene kode pa bodo objavljeni kot odprta koda, da se izključi vsaka možnost zlorabe, nezakonitega sledenja, izsleditve ali vladnega prestrezanja.

Štirje obsežni pilotni projekti so že začeli preizkušati digitalno denarnico za digitalno identiteto v številnih primerih vsakdanje uporabe. Pri enem izmed pilotnih projektov sodelujemo tudi na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, z namenom podpore implementacije digitalne denarnice in možnosti njene uporabe za avtentikacijo in e-podpisovanje na portalih eUprava in SPOT.

Dogovor, ki sta ga dosegla zakonodajalca, morata zdaj uradno potrditi Evropski parlament in Svet EU. Države članice bodo morale svojim državljanom denarnice za digitalno identiteto zagotoviti 24 mesecev po sprejetju izvedbenih aktov, v katerih bodo določene tehnične specifikacije za denarnico za digitalno identiteto in tehnične specifikacije za certificiranje.

eIDAS 2.0 prinaša tudi novosti na področju storitev zaupanja. Kot odziv na hiter tehnološki razvoj na tem področju uvaja med drugim novo kvalificirano storitev za upravljanje sredstev za elektronski podpis in elektronski žig na daljavo ter kvalificirano storitev elektronskega arhiviranja elektronskih dokumentov. Vzpostavitev slednje bi lahko komplementarno dopolnila tudi sistem certificiranja, kot ga poznamo v Republiki Slovenij, oz. bi ga v celoti nadomestila in s tem bistveno razbremenila tudi Arhiv Republike Slovenije kot nosilca certificiranja omenjenih storitev v Sloveniji.

Posledično bo potrebna tudi prilagoditev nacionalne zakonodaje, predvsem Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ) ter Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA).