Slovenija namenja pomoč žrtvam hudodelstev
Veleposlanik Slovenije v Haagu Jožef Drofenik in izvršna direktorica sklada Deborah Ruiz Verduzco na srečanju ob realizaciji prispevka Slovenije v Skrbniški sklad za žrtve | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Slovenija kot dolgoletna podpornica boja proti nekaznovanosti in spoštovanja človekovih pravic svoje dejavnosti usmerja tudi v pomoč žrtvam hudodelstev. V postopkih ugotavljanja kazenske odgovornosti za najhujša kazniva dejanja, ki jih obravnava Mednarodno kazensko sodišče, imajo žrtve pravico do sodelovanja v sodnem postopku kot priče, kot oškodovanci pa lahko zahtevajo povrnitev škode.
Države pogodbenice Rimskega statuta so ustanovile Skrbniški sklad za žrtve (angleško Trust fund for victims), ki deluje kot samostojna ustanova v sklopu sistema Mednarodnega kazenskega sodišča. Poglavitni nalogi sklada sta izplačilo sodno dodeljenih odškodnin in nudenje materialne ter druge podpore žrtvam in njihovim družinam pri ponovnem vključevanju v dostojanstveno življenje v svoji skupnosti. Skrbniški sklad za žrtve sredstva pridobiva s prostovoljnimi prispevki.
Število postopkov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem se je v zadnjih letih povečalo, predvsem pa se je bistveno povečalo število žrtev, ki potrebujejo podporo in zadoščenje. Žrtve prihajajo iz različnih držav. Pomoč žrtvam najhujših kaznivih dejanj prispeva k pravičnosti, spravi in mednarodnemu miru.
Slovenija je bila med ustanoviteljicami Mednarodnega kazenskega sodišča, v Skrbniški sklad za žrtve pa prispeva od leta 2006. S tem izraža razumevanje za potrebo po zagotavljanju pomoči vsem žrtvam hudodelstev in za redno, sistematično ter učinkovito pomoč. Svojega prispevka ne namenja le posamezni skupini žrtev ali žrtvam v določeni državi. Skrbniški sklad za žrtve sredstva usmeri v skladu s sprejetimi pravili o upravičenosti, prioritetami in na podlagi ocene kje so sredstva v danem trenutku najbolj potrebna.
S prispevkom potrjujemo zavezanost Slovenije mednarodnemu pravu s poudarkom na podpori delovanju mednarodnega kazenskega pravosodja in zagotavljanju pravičnosti za žrtve najhujših kaznivih dejanj. To sodi k celovitemu obravnavanju mednarodnega miru in varnosti in izhodiščem za delovanje Slovenije v okviru nestalnega članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov v letih 2024–2025.