Z novim Zakonom o Kobilarni Lipica ustvarjamo pogoje za razvoj Kobilarne Lipica, učinkovitejše upravljanje, javne naložbe v premoženje Republike Slovenije ter enovito organiziranost. To bo omogočilo še višji standard varovanja kulturnih in naravnih vrednot ter sinergije za uspešno trženje vseh turističnih produktov. V središču teh so lipicanec, njegova dobrobit, klasična jahalna šola, vrhunske konjeniške dejavnosti, kulturna in naravna dediščina.

Razlog za pripravo novega zakona

K pripravi novega Zakona o Kobilarni Lipica smo pristopili na podlagi sklepa vlade. Ta nas je zadolžila za analizo sedanjega upravljavskega modela, ki velja od leta 2018. Obenem smo dobili nalogo, da pripravimo izboljšan model upravljanja in potrebne spremembe zakona, ki bi uveljavile načela Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) za korporativno upravljanje družb v državni lasti.

Pri pripravi zakona je ministrstvo intenzivno sodelovalo z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za naravne vire in prostor ter z Ministrstvom za javno upravo.

Nov model upravljanja in enovita organizacija

Najpomembnejša sprememba, ki jo predlog zakona po posvetovanju z zainteresiranimi javnostmi uvaja, je nov model upravljanja. Ta bo po novem sestavljal dve medsebojno povezani nalogi. Prva je skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami, ki ga Kobilarna Lipica opravlja v imenu in na račun Republike Slovenije. Druga naloga pa je trženje kulturnih in naravnih vrednot, ki ga bo Kobilarna Lipica opravljala v svojem imenu in za svoj račun.

Nov model upravljanja z odmikom od koncepta javne službe bo omogočil več učinkov, pomembnih za vsestranski razvoj Kobilarne Lipica. Omogočeno bo enovito organiziranje v eni gospodarski družbi (namesto v danes dveh ločenih entitetah), ki bo z zakonom imela določen nepridobiten značaj. To bo omogočilo neposredna vlaganja države v njeno premoženje v Kobilarni Lipica, kar bo vključevalo tudi vlaganja v objekte, namenjene turističnim storitvam, brez da bi to bilo v konfliktu s pravili o državnih pomočeh. Ti so v prvi vrsti bazen Lipica Maestoso Spa in spomeniško zaščiten Hotel Klub. Z enovito organiziranostjo in večjim vključevanjem zaposlenih bo vodstvo lahko doseglo tudi sinergije v enotnem kolektivu, ki je doslej umetno ločeno na dve gospodarski družbi.

Kakovostno korporativno upravljanje

Predlog zakona poleg tega prinaša še nekaj pomembnih novosti. Akreditacija članic in članov nadzornega sveta bo prinesla kakovostnejše korporativno upravljanje in nadzor, organiziranost nove tričlanske uprave pa zagotovila boljše usklajevanje javnih in poslovnih funkcij kobilarne. Pri upravljanju družbe se bodo upoštevala načela OECD o korporativnem upravljanju družb v državni lasti. Okrepljen bo tudi strokovni nadzor, zlasti na področju visoko specializiranih nalog pri vzreji in vzgoji lipicancev.

Kobilarna Lipica bo zgleden mednarodni konjeniški center

S celovito premišljenim konceptom sprememb, ki sledijo tudi pričakovanjem poglavitnih deležnikov lahko Kobilarna Lipica postane zgleden mednarodni konjeniški center, prepoznan po vrhunski skrbi za lipicanca ter za kulturne in naravne vrednote v njenem upravljanju. Predlog zakona ohranja visoko stopnjo zaščite lipicancev in varovanja kulturne in naravne dediščine, ki jo država poverja v upravljanje Kobilarne Lipica. Ta je namreč z določbo zakona zavarovana kot trajna in neodtujljiva last Republike Slovenije. Obenem v novem zakonu prvič opredeljujemo tudi poslanstvo in vizijo Kobilarne Lipica.

Javna obravnava

Javna obravnava predloga novega Zakona o Kobilarni Lipica bo trajala do ponedeljka, 11. decembra 2023. Vsi zainteresirani lahko svoja mnenja podajo na portalu eDemokracija, kjer je objavljen predlog zakona. V okviru javne obravnave bo organiziran tudi posvet z zainteresiranimi deležniki, ki bo v torek, 5. decembra 2023, v Kobilarni Lipica.