»Raziskovalna dejavnost je mednarodna dejavnost in brez sodelovanja se čas do rezultatov raziskav samo podaljšuje. Zato morajo biti znanstveni podatki dostopni vsem v največji možni meri, hkrati pa mora Evropa paziti, da ne bo postala samo proizvajalec podatkov za druge dele sveta. Treba je najti pravilno razmerje,« je dejal minister dr. Papič.

Izobraževanje na področju odprte znanosti je zato izredno pomembno. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija v sklopu instrumenta Next Generation EU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost financirata pomemben projekt SPOZNAJ. Gre za podporo pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji. V projektu, ki ga vodi Centralno tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, sodeluje več kot 90 odstotkov vseh javnih raziskovalnih organizacij.

Za odprto znanost je zelo pomembna tudi infrastruktura, zato je minister dr. Papič izpostavil izgradnjo dveh podatkovnih centrov; eden bo predvidoma zrasel v Mariboru, drugi pa v Podgorici pri Ljubljani, v reaktorskem centru: »Želimo zgraditi dva neodvisna infrastrukturna centra, ki se bosta povezala v sistem podobnih centrov v Evropi.«

Glede odprtih objav raziskovalk in raziskovalcev pa je minister zelo kritičen: »V zadnjih desetletjih smo padli v past velikih založnikov. Raziskovalke in raziskovalci pišemo strokovne članke, drugi raziskovalci in raziskovalke jih recenzirajo in ko je članek odobren za objavo, predamo vse naše materialne pravice založnikom, zato da nam potem ti založniki zaračunajo, da imamo dostop do teh objav.« Rešitev bi bila v odprti nekomercialni platformi za objave, vendar bi bila ta uporabna za mlajše generacije, ki šele začenjajo z objavami. »Starejši raziskovalci in raziskovalke pa se moramo zavedati, da so vse naše dosedanje reference v rokah založnikov. Za prehod iz sedanjega sistema v novi sistem bo potreben kompromis med založniki in raziskovalkami, raziskovalci.«