Obisk je potrdil strateško zavezništvo Slovenije in Italije pri vseh pomembnih evropskih in svetovnih temah, voditelja pa sta v palači Chigi v Rimu govorila o tem, kako je mogoče še dodatno okrepiti sodelovanje v korist državljanov obeh držav.

Premier Golob je najprej izpostavil dve pomembni področji sodelovanja, tj. energetiko in obrambo. Spomnil je, da je Italija v lanski zimi, ko je v celotni Evropi primanjkovalo zemeljskega plina, Sloveniji prva priskočila na pomoč z dogovorom o solidarnosti. Alžirski plin, ki se danes steka v Slovenijo, prihaja čez ozemlje Italije. Na področju obrambe pa se obeta sodelovanje med vojaškimi industrijami. Italija je bila sicer lani tretja najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, obseg blagovne menjave je znašal 12 milijard evrov. Enako pomembni so menjava storitev, zlasti turizem, in naložbe.

Glede migracij je predsednik vlade ponovil stališče Slovenije o močni podpori Schengenskemu območju in politiki odprtih meja. Dejal je, da začasni mejni nadzor ne sme postati stalnica in da si moramo prizadevati, da obmejno prebivalstvo in gospodarstvo ne bosta prizadeta. Slovenija si želi odprave mejnega nadzora takoj, ko bo to mogoče, vsi nadaljnji ukrepi pa bodo kot doslej usklajeni z Italijo. 

Predsednika vlad dr. Golob in Meloni sta govorila tudi o slovenski narodni skupnosti v Italiji in o italijanski narodni skupnosti v Sloveniji. Manjšini na obeh straneh meje sta danes vir sožitja in pomembno prispevata k dobrososedskim odnosom. Njihova krepitev, tudi finančna, je v našem skupnem interesu, poudarja predsednik vlade dr. Golob. Kot je povedal, je danes dobil tudi zelo jasne izraze naklonjenosti temu, da bo italijanska vlada podprla finančno krepitev slovenske manjšine. Sogovorniki so začeli tudi pogovore o stalnem predstavništvu slovenske manjšine v italijanskem parlamentu in o stalnem zastopstvu v svetu dežele Furlanije – Julijske krajine.

Slovenija in Italija dobro sodelujeta tudi na ravni EU pri najbolj aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih, kot je umirjanje razmer na Bližnjem vzhodu in podpora vključitvi držav Zahodnega Balkana v EU. Slovenija in Italija se bosta tako na decembrskem Evropskem svetu zavzemali za odločitev o začetku pogajanj za članstvo z BiH, hkrati z Ukrajino in Moldavijo. Kot je dejal predsednik vlade, je "vključevanje držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo strateški interes Evropske unije. Na ta način bomo regijo stabilizirali in v teh zelo zahtevnih časih v resnici prispevali svoj košček miru na celini".

Premier Golob je izrazil jasno podporo humanitarni pobudi Italije za Gazo. “Italija je na to območje poslala svojo bolnišnico na ladji, Slovenija pa bo s svojimi zmogljivostmi sodelovala pri tej pobudi. Verjamemo, da je morska pot eden od načinov pomoči nesrečnemu prebivalstvu Gaze,” je povedal slovenski predsednik vlade.

Nazadnje sta sogovornika govorila še o priložnostih za sodelovanje med državama, ki jih ponuja evropska prestolnica kulture 2025. Kolegico Melonijevo je povabil na srečanje ob tej priložnosti ter izpostavil, da so vsi sogovorniki danes izrazili željo in voljo za sodelovanje pri projektu. "Vsi se strinjamo, da gre za  zelo pomemben dogodek in priložnost za to, da se dve državi in dva naroda med seboj še bolj povežeta", je sklenil premier.

V drugem delu obiska se je predsednik vlade na delovnem kosilu sešel s slovensko senatorko Tatjano Rojc. Spregovorila sta o nujnosti sodelovanja tako za prihodnost Evrope kot slovenske narodne skupnosti v Italiji.

V sklepnem delu sta predsednika vlade v Rimu sprejela še Lorenzo Fontana, predsednik italijanske Poslanske zbornice oz. spodnjega doma parlamenta in Ignazio La Russa, predsednik italijanskega Senata. Sogovorniki so potrdili odlične odnose med državama ter izmenjali poglede o širitvi EU na Zahodni Balkan, boju proti nezakonitim migracijam in pomenu manjšin na obeh straneh meje.