Javnost sodnih odločb

Cilj in namen predloga nove zakonodaje je - tudi v skladu s standardi Sveta Evrope – določiti pravila za objavo sodnih odločb. Zaradi potrebe po določnejši ureditvi je bilo ob pripravi predloga Zakona o sodiščih (ZSS) zasledovano načelo t. i. negativnega izbora objave odločb (Priporočilo R (95) 11 Odbora Sveta ministrov v Svetu Evrope), torej da se objavijo vse odločbe (seveda anonimizirane, z zakritimi osebnimi podatki), tudi prvostopenjskih sodišč, izjeme pa se določijo na zakonski ravni (npr. zaščita mladoletnikov, izključena javnost v postopku, ipd.).

Ministrstvo za pravosodje želi razširiti dostopnost sodnih odločb javnosti z (praviloma) obvezno objavo odločb na svetovnem spletu. V javnosti v zadnjih dneh večkrat izpostavljeni in domnevno sporni osmi odstavek 117. člena ZSS se ne nanaša na celotni člen, temveč zgolj na 3. odstavek 117. člena, ki določa izjeme od splošnega pravila objavljanja vseh odločb (izključitev javnosti s sojenja iz utemeljenih razlogov, npr. zaščita mladoletnikov, ipd.). V predlogu novega zakona je omenjeni odstavek samostojen, zaradi česar se v javnosti pojavilo napačno razumevanja - da bo šlo za diskrecijo sodišč glede objav in dostopa javnosti do vseh ostalih sodb. To seveda ne drži, zato bomo v luči nedvoumnega razumevanja glede javnosti dostopa do odločb sodišč določbo 117. člena predloga zakona zapisali tako, da bo jasno določal, da je splošno pravilo dostop javnosti do odločb sodišč, izjeme pa so zakonsko določene.     

Na Ministrstvu za pravosodje si vseskozi prizadevamo, da se zagotovi ustavna pravica glede javnosti sojenja in poslovanja sodišč, s čimer želimo krepiti transparentnost poslovanja sodišč in posledično zaupanje javnosti v sodstvo. Prvi večji premik za razširitev objavljanja sodnih odločb je bil narejen že leta 2016,  s sprejemom Sodnega reda – z namenom, da bi bile objavljene tudi prvostopenjske sodne odločbe.

Javno dostopni podatki o plačah sodnikov in ocene sodniške službe

Glede dostopnosti podatkov iz centralne kadrovske evidence, ki jo od leta 2013 (novela Zakona o sodiščih; ZS-K; Uradni list RS, št. 63/13) upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije, je določen omejen dostop javnosti do podatkov. Podatki o plači sodnika bodo še naprej javni, kot so sedaj, prav tako bo javen podatek o opravljenem PDI, itd. Ne bodo pa javni (kot niso bili niti sedaj), podatki, ki so potrebni za obračun plač (npr. število dni bolniške odsotnosti, dopusta, itd.). Sodišča so samostojen državni organi, v katerega pristojnost sodi objava podatkov o plačah, posamezniki pa lahko podatke plačah pridobijo na podlagi dostopa do informacij javnega značaja, kar ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Glede dostopnosti podatkov o ocenah sodniške službe pa je primarno treba zagotoviti, da so vse rešitve skladne tudi z mednarodnimi standardi. Posvetovalni svet evropskih sodnikov pri Svetu Evrope je, konkretno za področje ocenjevanja sodnikovega dela, v svojem mnenju št. 17. o vrednotenju (ocenjevanju) sodniškega dela, kakovosti sodstva in spoštovanju neodvisnosti sodstva ocenjevanju dela sodnikov, določil, da morajo postopek in rezultati posameznih ocenjevanj načeloma ostati zaupni, da se zagotovi neodvisnost sodstva in varnost sodnika.

Predlog novega Zakona o sodiščih v delu, ki ureja dostop do podatkov iz centralne kadrovske evidence za sodnike, ohranja veljavno ureditev.  Po zaključeni fazi strokovnega in medresorskega usklajevanja in prejemu mnenj vseh deležnikov, bodo tako kot vse ostale določbe tudi te proučene v smislu potrebnosti po morebitni izboljšavi besedila