Uvodoma izpostavljamo najbolj ključno novost zakona, to je – obvezno vodenje evidenc prihoda ter odhoda iz dela ter izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Trenutno inšpektorji na terenu ugotavljajo, da delodajalci delovni čas kršijo namenoma ali iz malomarnosti oziroma zaradi nevednosti. Opažajo, da so evidence delovnega časa velikokrat prirejene (na primer dvojne evidence), da marsikateri delodajalec vodi evidence tako, da so v celoti ustrezne in v skladu z zakonom, čeprav je na primer splošno znano, da delavci v določenih obdobjih v določenih dejavnostih delajo več kot osem ur na dan in to (tudi) brez dnevnega ali celo tedenskega počitka. To še zlasti velja za gradbišča, kjer evidence delovnega časa redko izkazujejo realno stanje opravljenih ur. Na to problematiko je IRSD že vrsto let opominjal (kar je razvidno tudi iz naših letnih poročil), zato nas zelo veseli, da je nastopil trenutek uveljavitve težko pričakovanih sprememb novele ZEPDSV-A.

Dodatna pomembna novost je ta, da bodo morali delodajalci delavcem zagotavljati vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa. Namreč delavci bodo z novim zakonom morali biti enkrat mesečno obveščeni o vseh podatkih, ki jih zahteva evidenca o izrabi delovnega časa. Na tak način, bodo zaposleni hitro opazili, če jim delodajalec pravilno vodi evidenco, poleg tega, bodo delavci lahko na inšpektorat podali bolj celostne prijave, saj bodo lahko dokazovali potencialno neskladje med evidencami delovnega časa. Novost glede evidentiranja je tudi zahteva, da se v evidenco o izrabi vpisujejo opravljene ure v neenakomernem razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter tekoči seštevek teh ur v daljšem obdobju. S tem se zagotovi veriga seštevka ter preprečijo popravki za nazaj.

Inšpektorji na terenu se velikokrat soočajo s tem, da delodajalci nimajo evidenc delovnega časa na samem delovišču oziroma na sedežu podjetja, običajno so te evidence shranjene pri računovodskih servisih. Ko smo po teh evidencah povprašali, so nam jih delodajalci zelo pozno pošiljali, s tem so imeli več možnosti za prirejanje evidenc. Poleg tega so bili naši inšpekcijski postopki zaradi tega tudi precej daljši. Novost zakona, da morajo biti evidence hranjene na sedežu podjetja oz. na delovišču zato spremembo pozdravljamo. Tudi na to problematiko smo v preteklosti že večkrat opozorili.

Dodatno pozdravljamo, da zakon uvaja novo prekrškovno določbo, ki jo lahko izreče inšpektor. Do sedaj je bilo tako, da če inšpektor ni prejel evidenc delovnega časa, je lahko izrekel sankcijo zaradi oviranja postopka. Z novim zakonom pa bo lahko inšpektor delodajalca, ki ne vodi, hrani, ali posodablja evidenc, kaznoval z globo 1500 – 20.000 evrov. V preteklosti so imeli inšpektorji v takih primerih zvezane roke, saj delodajalci načrtno niso imeli evidenc na delovišču, sedaj jih bodo morali imeti. Morda vam je znan primer turških delavcev na drugem tiru, kjer inšpektorji enostavno niso prejeli evidenc delovnega časa, zaradi česar niso mogli nadaljevati postopka. 

Ker nov zakon zahteva ureditev beleženja evidenc delovnega časa, bodo delodajalci imeli dodaten interes sprejeti interne akte, s katerimi bodo uredili to področje, med drugim tudi v povezavi s sporočanjem odsotnosti, delom na domu, beleženjem odmorov, službenih potovanj, zunanjimi sodelavci itd. To so pomembne novosti, saj se moramo zavedati, da se oblike dela vedno znova spreminjajo.

Nov zakon uvaja tudi obveznost delodajalca za beleženje izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Delavci bodo imeli tudi pravico seznanjenosti oziroma vpogleda v to evidenco. Poleg tega pa bodo lahko sindikat pri delodajalcu, svet delavcev ali delavski zaupnik delodajalcu predlagali elektronsko vodenje evidenc. V primeru, da bo delodajalec to zavrnil, bo moral svojo odločitev pisno utemeljiti, to utemeljitev pa bo moral poslati tudi na IRSD. S tem bo IRSD pridobil večji uvid v delovanje delodajalcev ter se bo imel možnost odz(i)vati proaktivno. V primeru, da se delodajalci ne bodo odzvali na poziv sindikata ali pa v primeru, da delodajalci ne bodo posredovali utemeljitve na IRSD, je za pravno osebo zagrožena globa v razponu od 3000 evrov do 20.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 300 evrov do 2000 evrov.

Zaključimo lahko še z dodatno zelo pomembno novostjo, ki jo zakon prinaša. Tisti delodajalci, katerim bomo izrekli prekrškovno globo in bo le ta postala pravnomočna, bodo morali za dve leti voditi elektronske evidence. S tem bodo inšpektorji lahko boljše nadzorovali delodajalce, ki so v preteklosti kršili delavske pravice. Morebitni popravki, naknadne spremembe podatka elektronske evidence pa bodo morale vsebovati razlog spremembe in čas vpisa spremembe. Glede na to, da imamo primere delodajalcev, ki večkrat kršijo te pravice, je ta novost izredno pomembna. V primeru, da delodajalci kljub temu ne bodo vodili elektronske evidence, je za pravno osebo zagrožena globa v razponu od 3000 evrov do 20.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 300 evrov do 2000 evrov.

Naj ob tem opozorimo tudi na to, da je v zakonu predvidena globa tudi za odgovorno osebo delodajalca, v primerih, ko ta ne vodi evidence v skladu z zakonom, ne shranjuje evidenc na pravilen način, vodi neresnične evidence... Po novem je v teh primerih predvidena globa za prekršek zagrožena zoper odgovorno osebo delodajalca (150 – 2000 evrov).

Na inšpektoratu se zavedamo, da zakon prinaša novosti, ki bodo zahtevale dodatne aktivnosti delodajalcev ter vsaj v začetnih mesecih več časa, da novosti prenesejo v svoje delovanje. Dolgoročno pa prinašajo koristi obema stranema. Oblike dela se nenehno spreminjajo, zato se mora temu primerno prilagajati tudi zakonodaja. Novi zakon bo opolnomočil inšpektorat, da bomo lahko preverjali pravilnost »modernega načina« dela.

Omeniti želim tudi to, da je ministrstvo izrazilo pripravljenost, da bodo čez eno leto po uveljavitvi zakona zakonske določbe prilagodili, če bo stanje na terenu to pokazalo. Inšpektorji bodo pozorni na potencialne pomanjkljivosti, te pa bomo sporočili ministrstvu. Na ta način bo ministrstvo obveščeno o tem, kako se zakon dejansko odraža na terenu.

Vršilka dolžnosti glavne inšpektorice Katja Čoh-Kragolnik je ob tem povedala: ”Inšpektorat bo izvedel usmerjeno akcijo nadzora, s katero bomo preverjali ali so delodajalci uspešno prenesli novosti zakona v prakso. Pri tem se seveda zavedamo, da zakon vnaša številne novosti ter da bodo imela nekatera podjetja pri tem težave. Vsem delodajalcem smo skupaj s sodelavci na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vedno na voljo, da na nas naslovijo strokovna vprašanja preko katerih jim bomo nudili strokovno pomoč, da pravilno prenesejo novosti zakona. Upoštevali bomo načelo sorazmernosti, torej če bomo prepoznali majhne kršitve ter da ima večino zadev delodajalec pravilno urejene, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. V primeru, da bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo temu tudi primerno ukrepali.”