Slovenski in romunski notranji minister predvsem o migracijah in prihodnosti schengna
Kot je v izjavi za javnost po srečanju dejal minister Poklukar, je Romunija pomembna partnerica in prijateljska država, odnosi med ministrstvi in policijo obeh držav so intenzivni in dobro vodeni na vseh ravneh. »Sodelovanje z varnostnimi organi Romunije, predvsem s policijo, ocenjujem kot odlično, saj odprte zadeve rešujemo sproti in učinkovito,« je dejal minister. Vlada Republike Slovenije je letos sprejela tudi sklep o napotitvi policijskega atašeja v Romunijo. »Menim, da bomo s tem še toliko bolj poglobili sodelovanje in dobre odnose med obema državama.«
Posebno pozornost sta ministra namenila pogovoru o schengnu. »Menim, da je nastopil čas, da opravimo resno in iskreno razpravo o prihodnosti schengenskega območja in o našem odnosu do ravnovesja med prostim gibanjem oseb in ukrepi na področju notranje varnosti,« je poudaril minister Poklukar in ob tem izrazil obžalovanje, da Romunija kljub prizadevanjem in dejanskemu izpolnjevanju potrebnih pogojev še vedno nima soglasne podpore za pridružitev. »Slovenija je vedno zagovarjala, da mora Romunija čimprej postati enakopravna članica schengenskega prostora. S pridružitvijo Romunije bo namreč naše območje močnejše. Romunija bo lahko s članstvom v celoti uporabljala nekatera orodja policijskega sodelovanja in informacijske sisteme, ki so ključni za zagotavljanje varnosti. Zaradi vsega, kar se dogaja na področju nezakonitih migracij in same varnosti v Evropski uniji, je skoraj nujno, da Romunija vstopi v schengen.« Ob tem se je romunski notranji minister zahvalil kolegu Poklukarju in Sloveniji za podporo pridružitvi Romunije schengenskemu območju.
Pomembna tema so bile tudi migracije in s tem povezano tihotapljenje migrantov. Kot je povedal minister Poklukar, Slovenija na tem področju zagovarja pomen skupne in pravočasne ozaveščenosti o vseh varnostnih razmerah. »Prav tako menimo, da bi bilo treba posodobiti trenutni pravni okvir Evropske unije na tem področju.« Učinkovit boj proti tihotapljenju migrantov nedvomno zahteva tudi okrepljeno operativno sodelovanje med vsemi deležniki ter okrepljeno medresorsko sodelovanje. Z Romunijo sodelujemo v okviru evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalnim grožnjam (angleško European Multidisciplinary Platform Against Criminal Threats - EMPACT), predvsem v operativnih aktivnostih, povezanih s preiskavami dejavnosti organiziranih kriminalnih združb na zahodnobalkanski migracijski poti. Kot je poudaril minister Poklukar, želimo policijsko sodelovanje še dodatno poglobiti na različnih področjih. »Predvsem želimo okrepiti delovanje slovenske Uprave kriminalistične policije z romunsko policijo, kajti izzivov na področju organiziranega kriminala je kar nekaj in tudi zaradi tega v naslednjem letu v Romunijo napotujemo policijskega atašeja. Verjamem, da se skupaj strinjamo, da bomo še toliko bolj učinkoviti.«
Ministra sta govorila tudi o številnih temah, ki jih obravnavajo v okviru Sveta Evropske unije za notranje zadeve - od Pakta za migracije in azil do izzivov, s katerimi se soočamo na področju azilnega sistema. Govorila sta tudi o vojni v Ukrajini, vojni na Bližnjem Vzhodu in konfliktu, ki je v tem trenutku še vedno izjemno zapleten.
Na področju notranjih zadev in policijskega sodelovanja Slovenija že nekaj časa krepi sodelovanje tako z državami Zahodnega Balkana kot tudi na ravni Evropske unije. »Varnost je krhka dobrina. Zato smo v zadnjem obdobju tudi v Ministrstvu za notranje zadeve znatno povečali aktivnosti na področju sodelovanja z državami.« Minister Poklukar je romunskega kolego povabil na ministrsko zasedanje Salzburškega foruma na temo prihodnost schengna, ki bo 11. in 12. decembra 2023 na Brdu pri Kranju. Poleg sodelujočih regionalnih partnerjev so vabljene tudi agencije Evropske unije in mednarodne organizacije. Kot naslednja predsedujoča Svetu Evropske unije bo vabljena tudi Belgija. »Salzburški forum je format devetih držav, v katerem Slovenija že dolgo časa sodeluje. Verjamem, da bomo tudi na temo prihodnosti schengna dali kakšne nadaljnje predloge, tudi usmeritve in pobude.«