Vaše odzive bomo od ponedeljka, 20. novembra, sprejemali na elektronskem naslovu evidence.mddsz@gov.si.

Minister Luka Mesec ob tem poudarja, da zakon ni pisan za to, da bi uvajal nadzor ali omejeval svobodo komurkoli. Namen in smisel zakona je zaščititi pravice zaposlenih in zagotoviti plačilo za opravljeno delo in preganjati najhujše oblike kršitev delavskih pravic, ki smo jim bili zaradi neurejenega stanja na tem področju priča v preteklosti.

Novosti je minister predstavil na novinarski konferenci po seji vlade.

Inšpektorat za delo RS že vrsto let opaža, da je največ kršitev prav na področju vodenja evidenc in izrabe delovnega časa. S tovrstnimi kršitvami pa so bili povezani tudi nekateri odmevni primeri, ki so v zadnjih letih odmevali v javnosti. Zakon bo omogočal lažje preprečevanje in odkrivanje kršitev.

Ponovno poudarjamo, da zakon ščiti predvsem delavke in delavce, saj z natančnejšim vodenjem evidence zagotavljamo spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanju počitkov in odmorov.

Obveznost vodenja evidenc (pogosto imenovano štempljanje) kot dnevna obveznost obstaja že sedaj, novela zakona, ki se bo začela uporabljati 20. novembra predvideva le podrobnejšo opredelitev, kako jih voditi, da bodo urejene evidence v končni posledici v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca. Že na podlagi dosedanje ureditve, bi se moralo evidentiranje izvajati na način, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. V praksi bi se to moralo zagotavljati na način, da sta znana začetek in zaključek opravljanja dela, dnevno pa se zabeleži skupni seštevek opravljenih ur dela.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) je bil sprejet 21. aprila 2023 in je začel veljati 20. maja 2023, uporabljati pa se bo začel šest mesecev po njegovi uveljavitvi, to je 20. novembra 2023, kar pomeni, da so imeli delodajalci pol leta časa, da se na novosti pripravijo.

Spremembe in dopolnitve zakona so v okviru za ta namen ustanovljene pogajalske delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta dogovorili socialni partnerji.

Podrobnejši opis novosti glede beleženja izrabe delovnega časa (dopolnjen dokument)

Odgovarjamo tudi na nekatere neresnice, ki se v zvezi z zakonom pojavljajo v javnosti

Novela zakona omejuje fleksibilnosti dela (NE DRŽI)

Pravila, ki določajo delovni čas, odmore in počitke, niso vsebina Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ampak so predmet druge zakonodaje, kjer se v okviru teh pravil ureja organizacija delovnega procesa (temeljni predpis na tem področju je Zakon o delovnih razmerjih). Vodenje evidence predpisuje le beleženje izrabe delovnega časa, kot se to izvaja v praksi. Ustrezno beleženje bi sicer moralo biti v interesu obeh strank – delavcu zaradi pravilne izrabe delovnega časa z namenom njegovega varstva, delodajalcu pa zaradi ustreznega pregleda in spremljanja opravljenega dela ter ustreznega izvajanja delovne zakonodaje.

Delovni čas morajo sami zase evidentirati tudi samozaposleni (NE DRŽI)

Ne, tudi na podlagi novele ZEPDSV-A samostojni podjetnik sam zase ne bo obvezan voditi evidence o izrabi delovnega časa, kot je to veljalo že do zdaj.

Obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa lahko za samostojnega podjetnika nastopi le takrat, ko druga oseba zanj opravlja delo na način, ki pomeni delavca, in še v tem primeru bi moral evidence voditi za osebe, ki pri njem opravljajo delo. Takšen primer je samostojni podjetnik, ki zaposluje delavce, kar pomeni, da mora za te delavce voditi evidenco o izrabi delovnega časa.

Po novem bodo morali evidentirati delovni čas tudi funkcionarji in poslovodje (NE DRŽI)

Dopolnjeni zakon jasneje in ožje določa razmerja, za katera je treba ob zaposlenih delavcih tudi voditi evidenco o izrabi delovnega časa.

Jasneje in ožje se za namen zakona definira delavca, in sicer bo po začetku uporabe ZEPDSV-A treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa za osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo za delodajalca ali opravljajo samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, le pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključene v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca, in osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

Presoja obveznosti vodenja evidenc za te osebe in ustreznosti izvedbe evidentiranja je sicer odvisna od posamičnega delodajalca in situacije v posameznem konkretnem primeru, je pa treba poudariti, da se definicija v svojem temelju v razmerju do teh oseb (npr. funkcionarjev in poslovodnih oseb) ne spreminja glede na prej veljavno zakonodajo.

Ministrstvo na novo uvaja "štempljanje" (NE DRŽI)

Delodajalec je moral že od leta 2006 do sedaj voditi evidenco o izrabi delovnega časa, v katero se dnevno vpisuje za posameznega delavca podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela,...

To, kar se slabšalno navaja »štempljanje«, bi se moralo izvajati že na podlagi predhodno navedene ureditve na način, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. V praksi bi se to moralo zagotavljati na način, da sta znana začetek in zaključek opravljanja dela, dnevno pa se zabeleži skupni seštevek opravljenih ur dela.

V smislu dnevne obremenitve pri beleženju lahko ocenimo, da gre pri dodatnem vpisovanju podatka (ki bi moral sicer biti že znan že na podlagi pretekle ureditve), za zanemarljivo majhno spremembo. Pri elektronskem vodenju evidence pa se le-ta praviloma že vseskozi napolnjuje na način, da se v evidenco vnaša te časovne točke oziroma dogodke, ki jih informacijski sistem samodejno pretvori v ustrezne zapise, kar pomeni, da dodatne obremenitve v zvezi s tako imenovanim »štempljanjem« ni.