Pozornost so namenili tudi pobudam in projektom za zagotavljanje pomoči Ukrajini ter najbolj prizadetim sektorjem.

Državni sekretar mag. Marko Štucin je poudaril podporo širitvenemu procesu EU, pri čemer se je zavzel za geografsko uravnotežen pristop držav Zahodnega Balkana ter držav tako imenovanega Tria (Gruzija, Moldavija, Ukrajina).

"Srednjeevropsko pobudo in njen potencial vidim kot promotorja integracije v EU in kot učinkovito platformo za izmenjavo znanja ter izkušenj, kar predstavlja pomemben zagon in kapitalizacijo vloge regionalnega sodelovanja v regiji. Evropski integracijski proces je edina izvedljiva rešitev za zaščito miru, varnosti in gospodarske blaginje v regiji. V tem smislu se regionalno sodelovanje obravnava kot model za spodbujanje procesa, ki temelji na medsebojnem sodelovanju, solidarnosti in koheziji med državami, kar je tudi predpogoj EU integracije," je na plenarnem zasedanju držav članic SEP poudaril državni sekretar Štucin.

Udeleženci srečanja so ob zaključku sprejeli akcijski načrt držav članic Srednjeevropske pobude za obdobje od 2024 do 2026 in skupno izjavo.

Državni sekretar Štucin se je ob robu ministrskega srečanja bilateralno sestal z namestnikom ministra za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Josipom Brkićem in namestnikom ministra za Evropo in zunanje zadeve Albanije Besartom Kadio. Pogovori so bili osredotočeni na aktualne širitvene vidike EU, pri čemer je državni sekretar Štucin potrdil angažma Slovenije pri iskanju podpore za napredek obeh držav na njuni evropski poti