Investicija i-MOTION predstavlja izjemen potencial za pomemben preboj slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije v sam vrh evropskih nišnih proizvajalcev komponent in sistemov elektromotorskih pogonov vozil. Z razvojem novih konceptov izdelkov in izdelavnih tehnologij bodo partnerji konzorcija na novo in z novimi načini pristopali k reševanju tehnoloških izzivov, jih preizkusili v laboratorijskem okolju in tam, kjer bo možno (zaradi časovno omejenega izvajanja investicije) tudi validirali v operativnem okolju. Za investicijo v višini dobrih 32,2 milijona evrov za vlaganje v raziskave in razvoj ter inovacije je odobrena subvencija države do skupne višine dobrih 14,6 milijona evrov.

Investicija e-MOTION združuje podjetja iz avtomobilske industrije, ki vlagajo sredstva v raziskave in razvoj izdelkov in izdelavnih tehnologij na področju elektromotorskih pogonov električnih vozil s ciljem hitrega prenosa novih rešitev na trg za čimprejšnjo kapitalizacijo raziskovalno-razvojnih vložkov partnerjev za zagotovitev nadaljnjih ciklov razvoja. Rezultati investicije so usmerjeni v doseganje visokih stopenj na lestvici tehnološkega razvoja za industrializacijo izdelkov takoj po zaključku investicije. Za investicijo v vrednosti dobrih 28,6 milijonov evrov za vlaganje v raziskave in razvoj ter inovacije je odobrena subvencija do skupne višine dobrih 16 milijonov evrov.

Konzorcij investitorjev združen v misijo GREMO je skladno z Zakonom o spodbujanju investicij vlogi za sofinanciranje raziskav in razvoja ter inovacij na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport vložil 28. julija 2022. Obe investiciji sta se začeli izvajati z dnem 1. avgusta 2022 in se bosta zaključili 31. julija 2025.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport 

Letno poročilo Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2022

Na odboru je vlada sprejela Letno poročilo o dejavnosti in poslovanju Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2022.

Vlada določa, da se izkazani presežek prihodkov nad odhodki Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada za leto 2022, v višini 2.018.430 evrov, nameni za povečanje namenskega premoženja tega sklada.

Ekosklad je skladno s sprejetim poslovnim in finančnim načrtom tudi v letu 2022 svoje poslanstvo opravljal s kreditiranjem okoljskih naložb, z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud in svetovanjem občanom ter z dejavnostjo na področju ozaveščanja javnosti o naložbah, ki prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja in manjši rabi energije. Na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije in programa Sklada za podnebne spremembe (SPS) je Eko sklad nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud za različne naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti in s tem prispeval k uresničevanju ciljev akcijskega načrta za energetsko učinkovitost. Poleg tega je koordiniral in financiral brezplačno energetsko svetovanje strankam v okviru mreže ENSVET.

Ekosklad je poleg navedenega opravljal tudi dejavnosti spodbujanja različnih oblik izobraževanja in ozaveščanja javnosti. Tovrstne aktivnosti so namreč ključnega pomena, da različne ciljne skupine spoznajo in razumejo problematiko na okoljevarstvenih področjih ter so pripravljene spremeniti svoje vedenje. Navedene aktivnosti so prispevale tudi k promociji Eko sklada, njegovi prepoznavnosti in uporabi storitev, ki jih ponuja.

Dejavnost Eko sklada sledi usmeritvam sprejete politike na področju varstva okolja in učinkovite rabe energije. Eko sklad kot pomemben izvajalec te politike s svojo dejavnostjo pomaga uresničevati cilje, ki jih je Slovenija zastavila predvsem na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov zaradi manjše rabe energije in večje rabe obnovljivih virov energije.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Odgovor Vlade Republike Slovenije na pisno pobudo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov glede obdelave bioloških odpadkov iz gospodinjstev

Vlada je sprejela tudi odgovor na pisno pobudo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov glede obdelave bioloških odpadkov iz gospodinjstev in ga poslala Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov.

Pobuda Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov se glasi: Obdelava bioloških odpadkov iz gospodinjstev naj postane obvezna gospodarska javna služba. V pobudi je navedeno, da v zadnjih letih kapacitete za obdelavo bioloških odpadkov upadajo. Ob tem je v pobudi navedeno, da količina zbranih biološko razgradljivih odpadkov iz leta v leto narašča. Posledično so se cene ravnanja z biološkimi odpadki povečale. Zato se s pobudo predlaga spremembo sistema ravnanja z biološkimi odpadki na način, da se obdelavo bioloških odpadkov iz gospodinjstev izvaja v okviru obvezne gospodarske javne službe, s čimer bi občine oz. občinski sveti vzpostavili nadzor nad ceno ravnanja z biološkimi odpadki.

Vlada odgovarja, da je omrežje kompostarn in bioplinarn glede na podatke ARSO v Sloveniji dovolj razvito za predviden obseg aerobne oziroma anaerobne obdelave bioloških odpadkov. Določbe ZGJS (zlasti kriteriji iz druga odstavka njegovega 1. člena) in ustavne omejitve v zvezi s svobodno gospodarsko pobudo so dovolj jasni in določni zakonski okviri, da vladi preprečujejo, da bi kot javne službe »lahko določila katerekoli dejavnosti in vrste odpadkov na področju ravnanja z odpadki ali pa ne bi določila nobenih«, ti okviri predstavljajo celoto in kot celoto jih mora vlada pri normiranju odpadkov in ravnanja z njimi spoštovati.

Vlada ne podpira pobude Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov, ki se glasi: Obdelava bioloških odpadkov iz gospodinjstev naj postane obvezna gospodarska javna služba.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede razsežnosti posledic škode v kmetijstvu po vremenskih ujmah v letu 2023

Vlada je sprejela odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Komisija DS RS) glede razsežnosti posledic škode v kmetijstvu po vremenskih ujmah v letu.

Vlada je 19. julija letos prejela mnenje Komisije DS RS glede razsežnosti posledic škode v kmetijstvu po vremenskih ujmah v letu 2023, ki ga je Državni svet sprejel na 10. seji 8. septembra 2023.

Komisija DS RS predlaga Vladi proučitev in odgovore na mnenje s sprejetimi naslednjimi sklepi:

1. Komisija DS RS ugotavlja, da vse razsežnosti posledic škode v kmetijstvu po vremenskih ujmah v letu 2023 še niso v celoti ocenjene.
2. Komisija DS RS poziva pristojne institucije, da v okviru priprave ukrepov za odpravo posledic letošnjih vremenskih ujm posebno pozornost namenijo prizadetim kmetijam.
3. Ker bo za ponovni zagon kmetijske dejavnosti na prizadetih območjih potrebnih več let, je treba specifičen položaj prizadetih kmetijskih gospodarstev upoštevati pri načrtovanih ukrepih na področju kmetijstva.
4. Komisija DS RS meni, da je treba zagotoviti večji delež sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in na ta način spodbuditi večji obseg zavarovanj na področju kmetijstva. Predlaga, da se zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje sofinancirajo v obsegu 65%.
5. Komisija DS RS poziva pristojne institucije, da povečajo obseg vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi in jo posodobijo, saj so dela na tem področju v zadnjih 30 letih, predvsem zaradi zahtev naravovarstvenikov, zastala.
6. Komisija DS RS predlaga, da se širokopasovni dostop do interneta primarno umešča na poplavljenih območjih, da se tudi na ta način pripomore k ohranjenosti poseljenosti demografsko ogroženih območij.
7. Komisija DS RS izreka zahvalo vsem kmetijskim organizacijam, ki so v času najhujših vremenskih ujm nudile solidarnostno pomoč prizadetim kmetijam, ter jih poziva, da svojo solidarnostno držo s prizadetimi ohranijo tudi v prihodnje.
8. Komisija DS RS bo tudi v prihodnje spremljala odpravljanje posledic škode v kmetijstvu po vremenskih ujmah v letu 2023.

Odgovor Vlade na mnenje Komisije DS RS:

K 1. sklepu

Izdelava ocene škode zaradi neurij s točo, poplav in plazov na kmetijskih pridelkih je v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode v pristojnosti Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR).

V skladu z navedeno uredbo se neposredna škoda oziroma odstotek uničenja običajne letne kmetijske proizvodnje začne ocenjevati praviloma 14 dni pred začetkom spravila pridelka, zaključi pa praviloma v enem mesecu po spravilu. URSZR je 9. oktobra 2023 izdala dva sklepa, na podlagi katerih so občinske komisije začele z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so utrpeli škodo na kmetijskih pridelkih zaradi neurij s točo in poplav leta 2023. V skladu s sklepoma URSZR morajo občinske komisije oceniti škodo na obrazcu 2 ter do 24. novembra letos podatke iz obrazcev 2 vnesti v spletno aplikacijo Ajda.

Občinske komisije so popis škode na kmetijskih zemljiščih in objektih že zaključile. Prav tako je bil na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) že izveden popis ocene škode v primarni kmetijski proizvodnji zaradi poplav in plazov na širšem območju Slovenije avgusta 2023 na premičninah (strojih in opremi), živalih, zalogah in čebeljih družinah. Rok za oddajo vlog je bil 21. september 2023.

Vlada je 26. oktobra letos potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi iz 4. avgusta letos na območju Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Ljubljanske, Notranjske, Podravske, Pomurske, Posavske, Severno Primorske, Vzhodnoštajerske, Zahodnoštajerske in Zasavske regije, ki skupno znaša 2.978.115.096,19 evra in jo je 11. oktobra letos verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju: Državna komisija). Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 70.121.817,49 evra, škoda v gozdovih 1.669.972,64 evra, škoda na opremi, zalogah in na živalih pa 4.142.991,17 evra.

K 2. sklepu

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč so med drugim določeni tudi ukrepi, za pomoč kmetijskim gospodarstvom, prizadetim zaradi naravnih nesreč in sicer:

1. Pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu
2. Pomoč za samozaposlene
3. Ukrep finančnega inženiringa tudi za nosilce kmetijskih gospodarstev

Prav tako so v Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/2023, v nadaljnjem besedilu: ZIUOPZP) med drugim določeni tudi ukrepi, za pomoč kmetijskim gospodarstvom, prizadetim zaradi naravnih nesreč in sicer:

1. Pomoč za škodo v gospodarstvu, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo
2. Uveljavljanje višje sile in izjemnih okoliščin
3. Davčna razbremenitev kmetov
4. Enkratna solidarnostna pomoč za kmete

K 3. sklepu

V pripravi je Zakon o obnovi in razvoju, v katerem bodo zajeti tudi ukrepi s področja kmetijstva.

Za pomoč prizadetim kmetijam je med drugim prav tako predlagan predlog za 15. spremembo Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 (v nadaljevanju PRP 2014 – 2020), ki bo zraven prerazporeditev ostankov sredstev med ukrepi naslavljala tudi naslednje vsebinske spremembe:

• oblikovanje nove operacije pri Ukrepu M4.3 – Agromelioracije iz naslova EURI sredstev;
• pri podukrepu M04.1 - Naložbe v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (ureditev hlevov, skladiščne kapacitete za živinska gnojila in pripadajoča mehanizacija) iz naslova EURI sredstev;
• oblikovan je nov podukrep M05.2 – Naložbe za obnovo kmetijskega zemljišča in potenciala kmetijske proizvodnje, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer in katastrofičnih dogodkov, iz naslova PRP 2014 – 2020 sredstev.

K 4. sklepu

V zvezi z zagotovitvijo večjega deleža sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje (v obsegu 65 %) je Vlada RS sprejela Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 64/23 z dne 16.6.2023 ter je začela veljati 1.7.2023. S 1.7.2023 je tako vzpostavljena pravna podlaga za sofinanciranje zavarovalnih premij v višini 60 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

Izpostaviti je treba, da ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje izvajajo tudi občine, pri čemer pa skupni delež podpore ne sme presegati 70 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

K 5. sklepu

Vlada izvaja vzdrževalna dela v največjem možnem obsegu, ki jih dovoljujejo finančna sredstva katera so iz proračuna letno namenjena za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda. Vlada si prizadeva, da bi zagotovila povišanje sredstev, ki jih za ta namen namenja iz proračuna. Prav tako si prizadeva, da bi bila sredstva zagotovljena v enako velikem obsegu vsako leto, saj bi le na ta način lažje načrtovali dela, pri čemer bi tudi koncesionarji lažje prilagodili načrt kadra in mehanizacije.

K 6. sklepu

Podpora iz podukrepa Podpora za širokopasovno infrastrukturo je namenjena sofinanciranju gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, s ciljem omogočiti dostop do širokopasovnega omrežja s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in dostop do elektronskih komunikacijskih storitev preko tega omrežja, najmanj 80 % gospodinjstvom na območjih belih lis, na katerih širokopasovna omrežja še niso zgrajena in hkrati ni tržnega interesa za njihovo gradnjo.

V skladu z Dogovorom o razmejitvi med sofinanciranjem območij belih lis v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 bodo iz slednjega podprte naložbe v naseljih z manj kot 5.000 prebivalcev v treh statističnih regijah Republike Slovenije: Pomurska statistična regija, Podravska statistična regija in Koroška statistična regija.

Vlada RS spremlja potek gradnje širokopasovnih omrežij, ki bodo omogočila belim lisam dostop do širokopasovnih omrežij naslednje generacije. V primeru težav pri izgradnji širokopasovne infrastrukture zaradi poplav bo Vlada RS pristopila k upravičencem, da se bo lahko napoteno izvedla predvidena gradnja. Rok za izgradnjo sofinanciranih belih lis je avgust 2025.

V načrtu ni predvidenih dodatnih razpisov za pokrivanje belih lis, saj je za celotno Slovenijo gradnjo odprte visokozmogljive širokopasovne infrastrukture od leta 2023 prevzelo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki bo izgradnjo financiralo s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost in s sredstvi Programa EKP 2021-2027.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede problematike v vinogradništvu z vidika obnove vinogradov in prenosa sadilnih pravic

Vlada je sprejela odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Komisija DS RS) glede problematike v vinogradništvu z vidika obnove vinogradov in prenosa sadilnih pravic.        

Vlada je 9. oktobra 2023 prejela mnenje (sklepe) glede problematike v vinogradništvu z vidika obnove vinogradov in prenosa sadilnih pravic, ki ga je Komisija DS RS sprejela na seji 6. oktobra 2023. Komisija je v mnenju predlagala, da Vlada prouči in odgovori na sprejete sklepe:

1. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarja pomen ohranjanja vinogradniških površin in predlaga, da naj se nadaljuje s pospeševanjem obnove oziroma prestrukturiranjem vinogradov in ohrani sistem podpor s čim enostavnejšimi postopki.
2. Nekateri vinogradi so zaradi poškodovanosti po toči in neurjih potrebni obnove, zato Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da se Uredba o izvajanju intervencij v vinskem sektorju, ki je v medresorskem usklajevanju, čim prej sprejme in podaljša rok za prijavo za obnovo vinogradov iz 15. 6. tekočega leta na 1. 1. naslednjega leta.
3. Vzpostavi naj se ustrezen pravni okvir, ki bo omogočal prenos sadilnih pravic oziroma dovoljenj za zasaditev vinske trte med vinogradniki, še posebej od tistih vinogradnikov, ki opuščajo vinogradništvo.
4. Na podlagi predhodnega dogovora na ravni Evropske unije naj se oblikuje nacionalna kvota izkrčenih vinogradov, ki se jo lahko deli med zainteresirane vinogradnike.
5. Sredstva iz naslova priznanih stroškov za prestrukturiranje vinogradov naj se za vinograde na vinogradniških legah z nagibi nad 20 % povečajo in na ta način spodbuja ohranjanje obdelanosti teh površin.
6. Na OOTT območjih (okoljsko občutljivo trajno travinje) naj se vzpostavi možnost za zasaditev ali vzpostavitev vinogradov.
7. V luči podnebnih sprememb je nujna revizija starih, avtohtonih in lokalnih sort vinske trte ter revitalizacija tistih sort, ki izkazujejo potencial in obenem lokalno posebnost. Obenem je treba zastaviti preizkušanje podlag predvsem v stresnih razmerah z neposrednimi predstavitvami na terenu.
8. Zagotoviti je treba investicijske podpore za vinogradniško mehanizacijo in spodbuditi finančna vlaganja v protitočno zaščito vinogradov.
9. Pristopiti je treba k doslednemu izvajanje ukrepov za omejevanje širjenja zlate trsne rumenice tako na lokalni kot tudi nacionalni ravni.
10. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ponovno izpostavlja, da ne podpira predloga evropske uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki predvideva prepoved uporabe FFS, in meni, da bi bilo treba za območje Slovenije izposlovati daljše prehodno obdobje.
11. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da se vinogradništvu nameni medresorsko usklajena podpora za hkraten razvoj turizma.

Opredelitve Vlade do sklepov:

K 1. in 2. sklepu

V sprejetem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo (SN SKP 2023–2027) so tri intervencije, ki podpirajo vinski sektor, med njimi je največ sredstev na letni ravni namenjenih prav podintervenciji SI07 - Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov (3.498.000,00 evrov od 4.849.000,00 evrov, kar znese 72 odstotkov). Uredba o izvajanju intervencij v vinskem sektorju, ki je v pripravi in bo predvidoma sprejeta do konca leta 2023, predvideva enostaven sistem podpor in postopkov vlaganja vlog, hkrati pa tudi ustrezno preverjanje doseganja pogojev s strani vlagateljev ter doseganje zastavljenih ciljev v SN SKP 2023–2027.

Predlog Uredbe o izvajanju intervencij v vinskem sektorju predvideva rok za oddajo vlog vsako leto že od 1. 1. pa do 15. 6.. To pomeni, da se rok za oddajo glede na veljavno ureditev prestavi s 1. 4. na 1. 1. Tako bodo lahko upravičenci, ki so letos utrpeli škodo, oddali vlogo že od 1. 1. 2024 dalje.

K 3. sklepu

V skladu z veljavno zakonodajo EU in Uredbo o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte je treba za sajenje vinogradov predhodno pridobiti dovoljenje za zasaditev vinske trte. Izjema so le tisti vinogradi, ki so manjši od 0,1 hektarja in so namenjeni izključno za pridelavo vina, namenjenega porabi v vinogradnikovi družini. Ločimo dve vrsti dovoljenj: dovoljenja za ponovno zasaditev (krčenje obstoječega vinograda in sajenje na isti ali drugi lokaciji istega kmetijskega gospodarstva; omejitev ni, pridobi ga vsak, ki krči in poda vlogo) in dovoljenja za novo zasaditev (sajenje na novi površini, brez predhodne krčitve; taka dovoljenja se lahko izdajo le v okviru površine, ki jo lahko posamezna država članica letno nameni za izdajo dovoljenj za novo zasaditev 'kvote',. V Sloveniji ta površina od leta 2023 dalje znaša 172,04 hektarjev letno.

Zakonodaja EU tudi določa, da prenos izdanih dovoljenj med kmetijskimi gospodarstvi (KMG) ni mogoč. Uredba o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte določa, da se izdano dovoljenje lahko uporabi za isto vinogradniško gospodarstvo, na katerem se je predhodno izvedla izkrčitev.

K 4. sklepu

Prenos sadilnih pravic je na podlagi v preteklosti izkrčenih vinogradov omogočala Uredba Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode, ki trenutno ni več v veljavi. Takrat je bila za ta namen v Sloveniji vzpostavljena ti. rezerva pravic v velikosti 5.609 hektarjev. Že takratna zakonodaja EU pa je določala, da so te pravice iz rezerve lahko veljavne le 5 let. Ta sistem sadilnih pravic, ki je vseboval tudi rezervo pravic, je veljal do konca leta 2015, potem pa je sistem drugače uredila Uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 v členih od  61 člena naprej. Uredba je v 68 členu prehodno uredila tudi prehod med starim in novim sistemom in na tej podlagi so bile takratne sadilne pravice vsem, ki so jih imeli na dan 31. 12. 2015 še neizkoriščene, podaljšane do konca leta 2018 in avtomatično pretvorjene v nova dovoljenja za zasaditev vinske trte. Od 1. 1. 2016 dalje se je po zakonodaji EU sistem sadilnih pravic ukinil (razen prej omenjenega prehodnega obdobja) in sedaj velja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte. Ta sistem loči med dovoljenji za ponovno zasaditev (pogoj je predhodna krčitev obstoječega vinograda) in dovoljenji za novo zasaditev vinske trte.

K 5. sklepu

Vsakoletni sklep o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja vinogradov in izpada dohodka, že upošteva višino priznanih stroškov, ki je odvisna od nagiba vinogradniške lege. Višina priznanih stroškov za prestrukturiranje vinograda je večja pri večjem naklonu terena, pri čemer se vinogradi po naklonu razdelijo v 5 razredov: 0 – 10 odstotkov, 11 – 25 odstotkov, 26 – 35 odstotkov, 36 – 55 odstotkov in nad 55 odstotkov. Predlog Uredbe o izvajanju intervencij v vinskem sektorju, ki je v postopku sprejema, predvideva višjo stopnjo sofinanciranja za prestrukturiranje vinogradov na nagibu nad 40 %, kar omogoča tudi zakonodaja EU (Uredba 2021/2115/EU).

K 6. sklepu

Okoljsko občutljivo trajno travinje (OOTT) je vzpostavljeno na območjih znotraj območij Natura 2000, in zajema GERKe z rabo trajno travinje in zatravljeni visokodebelni sadovnjaki. OOTT zajema trajne travnike, ki predstavljajo habitate za vrste, katerih število je v strmem upadanju. Glavni namen je ohranjanje trajnih travnikov, prepovedano pa je spreminjanje v druge rabe in preoravanje. To pomeni tudi, da se trajnih travnikov ne sme spreminjati v vinograde. Težava so površine, ki so bile po izkrčitvi vinograda zatravljene. Te površine postanejo trajno travinje, če se na njih ne zasadi vinograd v obdobju 5 let. Spomladi letos so se na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave in Ministrstvom za naravne vire in prostor začele intenzivno iskati možne rešitve za nastalo situacijo v povezavi z OOTT, ki bodo predstavljene takoj, ko bo mogoče.

K 7. sklepu

Javna služba v vinogradništvu s strokovnimi nalogami prispeva tudi k uresničevanju strateških ciljev skupne kmetijske politike v skrbi za okolje in s podnebnimi ukrepi. Strokovne naloge prispevajo k uresničevanju ciljev krepitve tržne usmerjenosti in povečanja konkurenčnosti, blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, trajnostnem upravljanju naravnih virov, varstvu biotske raznovrstnosti in spodbujanju razvoja na podeželskih območjih.

V okviru javne službe v vinogradništvu se izvajajo strokovne naloge selekcije, introdukcije, tehnologij in zagotavljanje razmnoževalnega materiala vinske trte. Naloga selekcije vinske trte se izvaja s ciljem pridobivanja zdravega in kakovostnega sadilnega materiala vinske trte vključno z novimi slovenskimi kloni in domačimi lokalnimi sortami.

Pozitivna množična selekcija se izvaja na lokalnih sortah, ki so posajene v kolekcijskem vinogradu. Zbirka obsega preko 200 sort in akcesij. Kolekcija omogoča ohranjanje starih lokalnih sort, med njimi je veliko tudi takih, ki rastejo le še v kolekcijskem vinogradu. Sorte so na ogled vinogradnikom in strokovnjakom ter omogočajo spoznavanje, opisovanje, analiziranje in predelavo v vino. Izvajanje selekcije (tako klonske kot pozitivne množične) je ključnega pomena za pridobivanje razmnoževalnega materiala vinske trte (cepičev in trsnih cepljenk). Potrjeni slovenski kloni so najpomembnejši dosedanji rezultat selekcije, trenutno je v priporočeno sortno listo vpisanih 47 slovenskih klonov 18 sort, kar predstavlja tudi dobro izhodišče za kakovosten razmnoževalni material vinske trte in zagotavlja neodvisnost in samooskrbo s cepljenkami vinske trte. 

K 8. sklepu

V okviru SN SKP 2023–2027 bo Vlada RS spodbujala nakup in postavitev mrež proti toči v okviru treh investicijskih intervencij, in sicer:

• IRP02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev.
• IRP04 Naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij.
• IRP16 Naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih.

V okviru SN SKP 2023–2027 bo Vlada RS spodbujala nakup kmetijske mehanizacije v okviru različnih investicijskih intervencij, in sicer:

• IRP02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev.
• IRP04 Naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij.
• IRP17 Naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil.
• IRP21 Naložbe v nakup kmetijske mehanizacije za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS.

K 9. sklepu

Za omejevanje širjenja zlate trsne rumenice je bila letos pripravljena in sprejeta Uredba o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice, ki vključuje tudi program in stroške izvedbe ukrepov za obdobje 2023–2025 ter način financiranja programa za obdobje 2023–2026. V okviru programa so se letos izvajali različni ukrepi in aktivnosti na razmejenih območjih zlate trsne rumenice: ugotavljanje navzočnosti in stanja zlate trsne rumenice ter populacije prenašalca ameriškega škržatka, obvezno odstranjevanje okuženih in simptomatičnih trsov v okuženih območjih, pravočasno in ustrezno zatiranje prenašalca ameriškega škržatka s fitofarmacevtskimi sredstvi, kampanja obveščanja in ozaveščanja vinogradnikov in javnosti, ukrepi v opuščenih vinogradih in vinogradih v opuščanju ter inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepov, ki so ga opravljali fitosanitarni inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V skladu z navedeno uredbo se je letos izpeljal tudi nov ukrep pomoči vinogradnikom v obliki finančnega nadomestila za odpravo škode za uničene posamezne trte zaradi izvajanja ukrepov zadrževanja na okuženih območjih oziroma območjih množičnega izbruha. Izpeljali so se tudi ustrezni postopki prijave sheme državne pomoči za naveden ukrep.

V naslednjih letih bodo tudi v okviru SN SKP 2023–2027 omogočene pomoči vinogradnikom za nadomestitev izkrčenih vinogradov zaradi zlate trsne rumenice preko intervencije za prestrukturiranja vinogradov in drugih ukrepov.

K 10. sklepu

Predlog nove uredbe EU na področju trajnostne rabe pesticidov je še v fazi usklajevanja na Svetu EU in na ravni Evropskega parlamenta. Pri razpravi na Svetu EU je bilo veliko pripomb s strani držav članic vključno s Slovenijo, ki v postopku razprave zagovarja Stališče Vlade RS z dne 22. 9. 2022. Prizadevanja Državnega sveta so v celoti skladna s stališčem Vlade RS.

K 11. sklepu

V SN SKP 2023–2027 je bila oblikovana intervencija IRP25 - Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, in v ohranjanje kulturne dediščine, ki v večji meri nadaljuje predhodni podukrep 6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.

V okviru intervencije IRP25 se bodo tako podprle različne nekmetijske dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki se na podlagi Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji lahko opravljajo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Med te dejavnosti sodijo tudi dejavnosti turizma na kmetiji, kamor spadajo tudi vinotoči, osmice, izletniška kmetija oziroma turistične kmetije z namestitvijo.

V okviru SN SKP 2023–2027 se bo intervencija IRP25 izvajala po "de minimis" shemi državnih pomoči. Prvi javni razpis za ta namen bo predvidoma v drugi polovici naslednjega leta, pri čemer je predhodno potrebna še priprava in sprejetje izvedbene uredbe na Vladi RS.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada povišala vrednost projekta adaptacije upravne stavbe Centra šolskih in obšolskih dejavnosti

Vlada Republike Slovenije je na seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve povišala vrednost projekta adaptacije upravne stavbe Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Namen investicije je bila pridobitev dodatnih funkcionalnih površin, odprava poškodb na objektu (luščenje stropne obloge, sanacija strešne konstrukcije), podaljšanje življenjske dobe objekta, zmanjšanje porabe energije in vode, povečanje kakovost higienskih in delovnih pogojev.

Cilj projekta je bil z investicijsko vzdrževalnimi deli in adaptacijo pridobiti dodatnih 150 m2 funkcionalnih površin v podstrešnih prostorih obstoječe stavbe, ki bi se z adaptacijo preuredila v poslovne in spremljajoče prostore s pisarniško in ostalo opremo. Ocenjena vrednost projekta je bila leta 2021 402.194,72 evra, od tega je bil delež Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (takrat Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) 320.000 evrov, delež CŠOD pa 82.194,72 evra.

V letu 2022 je bila zaradi gradnje poslovno-trgovskega objekta Bellevue Living v neposredni bližini močno zmanjšana uporabnost prostorov ob severni strani objekta, zato so pristopili k celostni adaptaciji notranjih poslovnih prostorov, s prerazporeditvijo notranjih delovnih prostorov, vključno z zamenjavo strojnih in elektro inštalacij, pohištva in opreme, talnih oblog itd. Ministrstvo je za izvedbo teh del zagotovilo dodatnih 93.491,70 evra v letu 2022, skupna vrednost investicije z upoštevanjem dodatnih del pa je bila 509.847 evrov.

Ob izvajanju zgoraj naštetih del je bila v letu 2023 ob severni steni v pritličju ugotovljena huda poškodba lesenih stropnih nosilcev, zaradi katere je močno ogrožena mehanska stabilnost objekta. Dodatno je bila potrebna ustrezna statična ojačitev celotnega stropa v pritličju (kovinski podporni sistem). Hudo so bili poškodovani tudi ometi, ki jih je bilo potrebno v sklopu izvajanja del temeljito in strokovno sanirati (z mikroarmaturno mrežo in lepili). Vsa omenjena dodatna dela (inštalacije, ometi, strop, talne obloge) so bila izvedena za 386.434,54 evra, od katerih ministrstvo zagotovi dodatnih 300.000 evrov v letu 2023, preostanek pa CŠOD. Skupna investicijska vrednost tako znaša 896.281,54 evra.

Sprememba vrednosti projekta ne predvideva povečanja odhodkov iz državnega proračuna, saj gre za prerazporeditev sredstev v okviru Finančnega načrta Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Vlada spremenila vrednost projektov v občinah Sevnica in Dolenjske Toplice

Vlada je na odboru v veljavnem Načrtu razvojnih programov za obdobje 2023-2026 spremenila vrednosti projektov Nova šola Ane Gale v občini Sevnica in Dozidava projekta Osnovne šole Dolenjske Toplice.

Nova šola Ane Gale v občini Sevnica«

Namen projekta je zagotovitev novih prostorov za izvajanje izobraževanja za osebe s posebnimi potrebami za osnovno šolo Ane Gale Sevnica. Izboljšali se bodo prostorski pogoji bivanja in strokovnega izobraževanja. Projekt obsega rekonstrukcijo objekta v izmeri 270 m2, dozidave 753 m2 šolskih površin, novogradnjo telovadnice v izmeri 203 m2 in ureditev zunanjih površin. S strani države je v letu 2023 predvideno sofinanciranje v višini 1.096.897,26 evra. Za izvedbo investicije bo občina pridobila nepovratno spodbudo Eko sklada, ki zagotavlja finančne spodbude lokalnim skupnostim za skoraj nič energijske stavbe. Subvencija Eko sklada, v znesku največ do 286.626,00 EUR, se bo izplačala iz Sklada za podnebne spremembe. Projektantska ocena vrednosti je bila izdelana na podlagi idejne zasnove in bistveno nižjih cen gradbenih storitev in materiala v letu 2021 in je znašala 2.913.789,56 evra z DDV. Zaradi bistveno višjih cen na trgu s strani izvajalcev del in različne stopnje napovedane inflacije, ki so vplivale na preračun tekočih cen, je nova izhodiščna vrednost projekta (pogodbena vrednost) 4.153.285,23 evra z DDV. Projekt se predvidoma zaključil do konca leta 2024. Vrednost projekta se tako skupno poviša za 1.239.495, 67 evra.

Dozidava objekta OŠ Dolenjske Toplice – vrtec

Namen projekta je bilo sprva zagotovitev 10 igralnic in spremljevalnih prostorov za potrebe Vrtca Gumbek pri Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Cilj projekta je bila dozidava objekta ob obstoječi Osnovni šoli Dolenjske Toplice v obsegu približno 1.991,30 m2. Skladno s Sklepom in pogodbo o sofinanciranju investicije je bila s strani države v letu 2022 izplačana višina sofinanciranja v vrednosti 100 tisoč evrov. V letu 2023 je predvideno izplačilo sredstev v višini 1.072.667,07 evra. Za izvedbo investicije bo občina pridobila nepovratno spodbudo Eko sklada, ki zagotavlja finančne spodbude lokalnim skupnostim za skoraj nič energijske stavbe. Subvencija Eko sklada, v predvidenem znesku 733. 770 evrov, se bo izplačala iz Sklada za podnebne spremembe. Prvotna izhodiščna vrednost projekta je znašala 4.441.070 evrov z DDV. Vrednost investicije se je skladno z zadnjim načrtom povečala in znaša 8.629.877,51 evra. Prvotna projektantska ocena vrednosti je bila izdelana v letu 2016, ko so bile cene gradbenih storitev in materialov bistveno nižje kot v letu 2022. V končni načrt so bile vključene določene postavke, ki v DIIP-u niso bile upoštevane in sicer gre za priključke, nepredvidena dela, oprema, podporne strokovne storitve ZRMK, zemljišča, ostali stroški v skupni vrednosti 709.083,24 evra.

Povečala se je tudi kvadratura novega vrtca iz 1.991,30 m2 na 3.279,86 m2 (vključno s pokritim parkiriščem) - površine so se povečale kar za 64,7%. Projekt se predvidoma zaključil do konca leta 2024. Vrednost projekta se poviša za 4.188.807,51 evra.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje