Ustreznost fiskalne politike se med drugim ocenjuje z rastjo očiščenih primarnih izdatkov, ki je v primeru Slovenije pod priporočeno rastjo. Prav tako se ocenjuje kot ustrezno postopno odpravljanje energetskih ukrepov ter ohranjanje visoke ravni javnih investicij.

Z včerajšnjo objavo jesenskega svežnja dokumentov se začenja letni cikel Evropskega semestra 2024. Gre za vsakoletni proces usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik držav članic EU, v okviru katerega Komisija oceni osnutke proračunskih načrtov držav v evro območju. Slovenija je letos uvrščena med sedem držav, katerih predvidena fiskalna politika v letu 2024 je skladna s priporočili Sveta EU. 

Komisija ocenjuje, da se bo primanjkljaj sektorja država v letu 2024 znižal na 3,3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa na 68,4 odstotka BDP.

Slovenija je v Osnutku proračunskega načrta 2024 medtem ocenila, da bo primanjkljaj dosegel 3,8 odstotka BDP. Do razlike prihaja zato, ker je Slovenija v Osnutku proračunskega načrta v celoti upoštevala tako imenovane pravice porabe in vsa predplačila, ki so nastala že v letu 2023 in bodo gonilo izdatkov v leti 2024. Ob tem ocenjujemo, da bi bili, kljub morebitni spremembi strukture izdatkov, skupni izdatki še vedno načrtovani v ustrezni višini. Če bi izločili enkratne ukrepe za sanacijo in obnovo po poplavah, bi se primanjkljaj sektorja država gibal okoli referenčne meje -3  odstotkov BDP. 

Ministrstvo za finance pri tem pojasnjuje, da so v ustrezni višini načrtovana sredstva za obnovo in razvoj, nekatera pri ministrstvih (1/3), preostanek pa v tako imenovani rezervi, iz katere smo skušali v projekciji po metodologiji ESA glede na znane podatke prikazati porabo (bodisi investicije, bodisi socialni transferji) glede na takrat dostopne popise škode, predpise, dejstva in potrebe. Gre za napovedovanje skladno s statistično metodologijo, ki je v času negotovosti še posebej otežena. Z Evropsko komisijo smo opravili vrsto pogovorov, kjer smo zadovoljivo utemeljili tako velikost izdatkov kot njihovo enkratnost. Trenutna skladnost je rezultat razumevanja nepredvidenih, izjemnih dogodkov, ki so kasneje povzročili spremembe v strukturi prihodkov, vendar pa ne spreminjajo zgornje meje (ne prihodkov, so skladne tako z napovedjo kot z novim zakonom o obnovi in razvoju, kot tudi ne odhodkov, ker smo načrtovali skladno s popisom škode zadostno višino – to je 1,2 milijarde evrov).

Realizacija pa bo stvar kasnejše presoje, začrtana smer je prepoznana kot ustrezna in zagotavlja ustrezno podlago za tako imenovano izhodno fiskalno strategijo spomladi, ki bo tudi odvisna od dogovora o ekonomskem upravljanju.

Glede financiranja dolga in s tem povezanih svaril Fiskalnega sveta poudarjamo, da je položaj Slovenije na kapitalskih trgih ugoden, tudi percepcija investitorjev o Sloveniji kot izdajatelju je ugodna. Slovenija bo tako še naprej v zelo dobrem položaju, da bo zagotovila potrebna sredstva za izvrševanje proračuna in odplačevanje glavnic po konkurenčnih oziroma vzdržnih obrestnih merah.

Svet EU je julija 2023 priporočil Sloveniji, da zagotovi preudarno fiskalno politiko na način, da nominalna rast nacionalno financiranih neto primarnih izdatkov v letu 2024 ne preseže 5,5 odstotka. To so izdatki, ki ne upoštevajo izdatkov za obresti, cikličnih izdatkov za brezposelnost, EU sredstev, enkratnih izdatkov in prihodkov, upoštevajo pa vpliv diskrecijskih ukrepov na prihodkovni strani. Komisija je na podlagi svoje jesenske makroekonomske napovedi, objavljene prejšnji teden, ocenila, da se bodo tako definirani izdatki povečali za 2,9 odstotka, ker je skladno s priporočili.

Ocene Komisije o rasti teh izdatkov tako ne upoštevajo ukrepov, povezanih z odpravo posledic poplav, ki so upoštevani kot enkratni izdatki. Tudi Slovenija je sicer v osnutku proračunskega načrta ocenila, da bo rast tako definiranih izdatkov nižja od priporočene. Omejitev rasti tekočih izdatkov pa je predvideval tudi zakon o izvrševanju državnega proračuna.

Te ocene se torej razlikujejo od ocen Fiskalnega sveta. Razlog za to so tako metodološke razlike, kot izhodiščni pogled na naravnanost fiskalne politike. Tako Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za finance kot Evropska komisija menita, da izdatke, ki so bili povezani s covidom-19 ter ukrepi za lajšanje posledic energetske krize in draginje, za razliko od popoplavnih ukrepov, ne upoštevata kot enkratne ukrepe in se jih tako vključuje v oceno tako definirane rasti izdatkov, medtem ko jih Fiskalni svet upošteva kot enkratne izdatke. Pri tem poudarjamo, da Evropska komisija naredi enako za vse članice EU (na primer Italija in Grčija sta tudi utrpeli poplave), Fiskalni svet pa ima svoje mnenje in nasprotne izračune, oboji pa izhajajo iz ESA statističnih projekcij. V izjemnih okoliščinah in ob veljavnosti splošne odstopne klavzule je bil namreč na ravni EU dosežen dogovor, da se ti ukrepi skrbno spremljajo, vendar se ne upoštevajo kot običajni enkratni izdatki, ki vplivajo na izračun strukturnega primanjkljaja in zgoraj definiranega izračuna rasti izdatkov. Izjemna okoliščina pa je soglasno veljala na ravni celotne EU, s čimer je bila vsa leta od 2020 naprej posebna presoja glede smotrnosti porabe covid in energetskih ukrepov, in ne vrednotenje višine rasti zgornje meje izdatkov oziroma strukturnega položaja. Fiskalni svet kljub izjemnim okoliščinam vrednoti proračune, kot bi jih brez izjemnih okoliščin ali enkratnih dogodkov.

Slovenija se ob tem zaveda, da so enkratni izdatki kratkoročni in da bo treba ob njihovem odpravljanju zagotoviti večji fiskalni napor oziroma primerno omejeno rast izdatkov. Komisija Slovenijo opozarja tudi na zagotavljanje srednje in dolgoročne javnofinančne vzdržnosti, ki bo odvisna od nadaljnjih strukturnih ukrepov. Komisija ob tem meni, da je Slovenija naredila določen napredek, ki ga je potrebno nadaljevati. Vlada je za ta namen že pripravila osnove oziroma usklajuje nadaljnje strukturne spremembe.