Prvi večji ukrep letos je nov javni poziv Eko sklada za subvencioniranje naložb energetsko revnih gospodinjstev v višini 5 milijonov evrov. Druga pomembna novost pa je prenos subvencioniranja projektov samooskrbnih sončnih elektrarn z Eko sklada na Borzen.

Na ministrstvu so že lani oktobra z Uredbo o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev resno pristopili k reševanju in zmanjševanju energetske revščine. Ta predstavlja pravno podlago za Akcijski načrt za zmanjšanje energetske revščine, ki bo šel v vladno obravnavo prihodnji teden. V njem so opredeljeni trije krovni cilji do leta 2030, ki so usklajeni s predlogom posodobitve NEPN. Krovni cilj je zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev med 3,8 odstotka in 4,6 odstotka. Drugi cilj je izvedba naložb na področju učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov (OVE) v najmanj 8.000 energetsko revnih gospodinjstvih. Tretji cilj predvideva ciljni kumulativni prihranek energije v energetsko revnih gospodinjstvih v obdobju 2021–2030 v višini 573 GWh. Ukrepi v predlogu akcijskega načrta so zastavljeni dolgoročno, s poudarkom na njihovi kratkoročni izvedbi v obdobju 2024–2026. Do konca leta 2026 načrtujejo izvedbo naložb na področju učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov (OVE) pri energetsko revnih gospodinjstvih, naložb za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, naložb v skupne ukrepe pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb in naložb za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti.

Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, poudarja: »To so prednostno ukrepi energetske učinkovitosti, s katerimi zmanjšujemo rabo energije in emisije toplogrednih plinov ter izboljšujemo bivalne pogoje ranljivim skupinam v naši družbi. Akcijski načrt je ključen tudi zaradi zagotavljanja pravičnega prehoda v nizkoogljično družbo za vse, kot tudi za uspešno dodeljevanje pomoči ranljivim skupinam, ki je za zmanjševanje energetske revščine že na voljo.«

Za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta v obdobju 2024–2026 je zagotovljenih 33,8 milijona evrov, od tega 27,0 milijona evrov za investicijske ukrepe URE in rabe OVE, 5 milijonov evrov za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in 1,8 milijona evrov za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje. Do konca leta 2026 sta glavna vira sredstev Sklad za podnebne spremembe in Evropski sklad za regionalni razvoj. Na ravni EU bodo v obdobju 2026–2032 za zmanjševanje energetske revščine na voljo tudi sredstva iz Socialnega sklada za podnebje, kjer je za različne namene za Slovenijo predvidenih dobrih 300 milijonov evrov sredstev, od katerih bo velik del sredstev predvidoma namenjenih ravno tem ukrepom iz akcijskega načrta.

Glavni izvajalec ukrepov za zmanjševanje energetske revščine je Eko sklad. »Eko sklad ponuja nepovratna finančna sredstva oziroma spodbude za energetske prenove stanovanjskih stavb tudi za najbolj ranljiva gospodinjstva in jim na ta način omogoča, da si z izvedbo ukrepov, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost njihovih stavb, dejansko izboljšajo bivanjske pogoje ter zmanjšajo porabo stroškov za energente«, pove mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada.

Na podlagi izkušenj iz Programa ZERO500, kjer je bilo v zadnjih dneh letih s sredstvi EU prenovljenih 426 stanovanjskih stavb, bo Eko sklad predvidoma 1. decembra 2023 objavil nov javni poziv za energetsko revna gospodinjstva, v okviru katerega bo možno pridobiti spodbudo v višini do 18.000 evrov oziroma do 12.000 evrov za toplotno izolacijo streh, fasad, vgradnjo energetsko učinkovitih oken, zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ter za druge energetsko varčne rešitve. Na javni poziv se bodo lahko prijavili tisti, ki so vsaj polovični lastniki stanovanjskih stavb oziroma stanovanj, ki so materialno ogroženi in živijo v stavbah, ki so resnično v slabem stanju in potrebne energetske prenove. Več informacij lahko potencialni vlagatelji dobijo na spletni strani Eko sklada ali se obrnejo neposredno na energetske svetovalce mreže ENSVET, ki brezplačno svetujejo v pisarnah po vsej Sloveniji. Tudi v okviru novega javnega poziva bodo svetovalci vlagateljem svetovali glede izvedbe ukrepov; tistim, ki pa se pri izvedbi prenove stavbe ne znajdejo, jim bo omogočena pomoč v celotnem procesu, to je od priprave vloge do izvedbe investicije.

Minister Kumer je na današnji skupni novinarski konferenci napovedal še eno novost, in sicer prenos subvencioniranja projektov samooskrbnih sončnih elektrarn z Eko sklada na Borzen. Trenutno se naprave za samooskrbo sofinancirajo preko Eko sklada s sredstvi Podnebnega sklada, po vzpostavitvi naložbene pomoči za naprave za samooskrbo v okviru centra za podpore Borzen pa se podeljevanje subvencij za samooskrbne sončne elektrarne, ki bodo priklopljene na način netmeteringa (po stari uredbi), prenese na Borzen. Razpis za sofinanciranje na Eko skladu se zaključuje v petek, 24. novembra 2023, javni poziv na Borzenu, za katerega je predvidenih okoli 14 milijonov evrov in bo namenjen prebivalstvu, pa bo objavljen predvidoma marca 2024. Tisti, ki ne bodo ujeli razpisa na Eko skladu, bodo upravičeni do subvencije na Borzenu. Edina razlika je torej, da se bodo odslej z vlogami obračali na Borzen. Poudarjamo, da ni treba hiteti, saj noben prosilec ne bo ostal brez podpore. Prehod bo sicer trajal 2 do 3 mesece, vendar bodo prosilci na Borzenu obravnavani hitreje, saj bodo vloge lahko oddali v digitalni obliki prek aplikacije, ki bo uporabnikom prijazna in bo omogočala ažurno in hitro obdelavo podatkov.