Predlog zakona uvaja določene trajne in začasne nujne ukrepe na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, absentizma in poklicev v zdravstveni dejavnosti, s čimer odpravlja nekatere organizacijske slabosti zdravstvenega sistema in nerazumno dolgih čakalnih dob.

Predlog zakona bo v letih 2023 in 2024 omogočil objavo izrednega razpisa specializacij. Razširil bo seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po predlogu zakona bodo tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letu 2024, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.

Predlog zakona določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV) vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, vključno s koncesionarji. S predlaganim členom se za izvajalce neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotovi lažjo organizacijo dela, za zdravnike, ki se vključujejo v NZV, pa enakomernejše obremenitve.

Ministrstvu za zdravje bo zakon omogočil neposreden dostop do agregiranih in anonimiziranih podatkov iz podatkovnega skladišča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ob tem poudarjamo, da ministrstvo ne bo imelo dostopa do osebnih podatkov, da iz prejetih podatkov ne bo mogoče določiti posameznika oziroma dostopati do njegove zdravstvene dokumentacije ali podatkov, ki izhajajo iz nje.

Predlog zakona omejuje pravni promet s koncesijo, in sicer onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo. Če koncesionar zdravstvene dejavnosti na podlagi podeljene koncesije ne želi več opravljati, predlog zakona zahteva preverbo obstoja potrebe po nadaljnjem izvajanju koncesionirane dejavnosti in postopek za podelitev (nove) koncesije.

Na področju absentizma zakon predlaga več ukrepov:

• skrajša se obdobje prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca za obdobje 30 dni,
• višina nadomestila se ohranja na isti ravni celoten čas odsotnosti,
• uvaja zgornjo mejo višine nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače.

Predlog zakona podrobneje določa način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka.

Do 31. decembra 2025 podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za posamezne poklice v zdravstveni dejavnosti, in sicer za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.

Predvideni so ukrepi na področju lažjega zaposlovanja tujcev zdravnikov: črtanje letne kvote za število ponudb za delo, skrajšanje prilagoditvenega obdobja, možnost opravljanja le posameznih vsebin strokovnega izpita (in priznanje preostalih vsebin), prenos stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo.

Predlog zakona natančneje ureja pravice do preventivnih pregledov za športnike, dodatno namreč določa pravico do preventivnih pregledov tudi za registrirane športnike, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada prerazporedila proračunska sredstva

Vlada je potrdila prerazporeditve pravic porabe v letošnjem državnem proračunu, ki so med drugim namenjene zagotavljanju sredstev za ukrepe po avgustovskih poplavah in plazovih.

Med drugim bomo Finančni upravi Republike Slovenije razporedili sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 5,5 milijona evrov, namenjena izplačevanju predplačil za obnovo stanovanj po poplavah.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa bo prerazporedilo pravice porabe znotraj svojega finančnega načrta, in sicer v višini 3,8 milijona evrov. Sredstva bodo namenjena izplačilu izredne denarne socialne pomoči prizadetim v poplavah.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada dala soglasje k imenovanju Zdravstvenega sveta

Vlada je dala soglasje k imenovanju Zdravstvenega sveta. Zdravstveni svet je najvišji usklajevalni organ in najvišji posvetovalni organ ministra za zdravje na področju zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Oblikuje predloge vsebin zdravstvenih programov s stališča njihove izvedljivosti, dostopnosti, enakomernega razvoja vseh strok in finančnega učinka zdravstvenih tehnologij v skladu s potrebami prebivalstva na nacionalni ravni. Minister imenuje predsednika in člane Zdravstvenega sveta v roku 3 mesecev po nastopu funkcije, imenovani pa so za čas trajanja funkcije ministra.

V Zdravstveni svet se iz vrst višjih svetnikov, svetnikov, fakultetnih učiteljev in drugih strokovnjakov s področja zdravstvenega varstva imenujejo:

• dr. Mirta Koželj, upokojenka, predsednica,
• Erik Brecelj, zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL), član,
• prof. dr. Danica Rotar Pavlič, zaposlena v Galenia d. o. o., PE Ambulanta družinske medicine, članica,
• prof. dr. Martina Drevenšek, zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL), v Stomatološki kliniki, članica,
• dr. Mitja Kos, zaposlen na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, član,
• dr. Alojz Ihan, zaposlen na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, član,
• dr. Radovan Hojs, zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Kliniki za interno medicino, član,
• prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, zaposlena v UKCL, Infekcijski kliniki, članica.

Iz vrst priznanih strokovnjakov s področja javnega zdravstva, upravljanja zdravstvenega varstva, zdravstvene epidemiologije in informatike se imenujejo:

• dr. Matjaž Vogrin, zaposlen na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, član,
• Mario Fafangel, zaposlen v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), član,
• prof. dr. Maja Rus Makovec, zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, članica,
• Denis Baš, zaposlen v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca, Kamnik, član,
• dr. Marko Pokorn, zaposlen v UKCL, Pediatrični kliniki, član,
• Alenka Kolar, zaposlena na Ministrstvu za zdravje, članica.

Iz vrst priznanih strokovnjakov s področja zdravstvene ekonomike in zavarovalništva se imenujejo:

• mag. Dorijan Marušič, zaposlen v Zdravstvenem zavodu Celjenje, član,
• Jakob Ceglar, zaposlen v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, član,
• prof. Petra Došenovič Bonča, zaposlena na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica.

Kot predstavnica civilne družbe se imenuje:

• Tanja Španić, zaposlena v Združenju Europa Donna Slovenije, članica.

Iz vrst priznanih strokovnjakov s področja zdravstvene in babiške nege se imenuje predsednica Strateškega sveta za področje zdravstvene in babiške nege:

• Nataša Vidnar, zaposlena na Ministrstvu za zdravje, članica.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada imenovala nove predstavnike ustanovitelja v svetu javnih zdravstvenih zavodov Splošne bolnišnice Jesenice in Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica

Vlada je iz sveta javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Jesenice kot predstavnika ustanovitelja odpoklicala Evo Knez in mag. Tomaža Krišlja. Namesto njiju je v svet za preostanek mandata, to je do 13. septembra 2027, kot predstavnika ustanovitelja imenovala Andreja Eržena in Darka Lončnarja.

Iz sveta javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica pa je odpoklicala Mateja Oseta in za preostanek mandata, to je do 24. septembra 2027, kot predstavnika ustanovitelja imenovala Jordana Berginca.

Vir: Ministrstvo za zdravje