Obisk sta minister Šarec in komisar Wojciechowski začela s srečanjem na delovnem zajtrku, kjer se je komisar podrobneje seznanil s škodo v kmetijstvu po avgustovskih poplavah. Gre za najhujšo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije. Poplave in plazovi so prizadeli 183 občin od 212-ih slovenskih občin, pri čemer v 104 občinah v večjem obsegu. Skupna škoda se ocenjuje na 237 mio EUR, kjer je vključena škoda na kmetijskih gospodarstvih, na kmetijskih posevkih, na stavbah, na poginuli živini vključno z ribami, na kmetijskih zemljiščih, na posevkih, na zalogah, na strojih in opremi. Nastala je tudi večletna škoda zaradi uničenega travišča in na hidromelioracijskih sistemih. Slovenija je septembra Komisiji že posredovala podatke o preliminarni oceni škode v sektorju kmetijstva, na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo oktobra pa so bili s posledicami seznanjeni tudi ministri EU.

Komisar si je posledice škode po poplavah ogledal tudi v Poljanski dolini. Prvo sta si ogledala kmetijo Čadež v Delnicah, kjer se ukvarjajo predvsem s pridelovanjem jagod in ki je bila med avgustovskimi ujmami poplavljena. V nadaljevanju sta si ogledala tudi kmetijo Štavs iz Volč. Po ogledu je minister Šarec v izjavi za medije zahvalil komisarju za obisk v Sloveniji. Dejal je: »Slovenija je bila soočena z največjo naravno katastrofo v svoji zgodovini. Po intervencijah je sedaj na vrsti sanacija poškodovanih zemljišč in objektov, za to sem v Slovenijo povabil evropskega komisarja, da si to ogleda. Evropska komisija bo za namen sanacije namenila sredstva, in sicer v višini 8,6 milijona evrov iz kmetijske rezerve EU za leto 2024. To je velik znesek, zato smo Evropski komisiji in komisarju zelo hvaležni.«

Komisar Wojciechowski je v izjavi za medije spregovoril o možnosti podpore iz drugega stebra kmetijske politike v okviru ukrepa za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje po naravnih in drugih hudih nesrečah. Pri tem je izpostavil tudi vprašanje možne uporabe neporabljenega denarja v slovenskem programu razvoja podeželja iz prejšnjega programskega obdobja. Obisk je bil pomemben tudi za začetek razprav o prihodnji skupni kmetijski politiki. Izpostavil je, da se bo treba odločiti o prihodnosti kmetijstva po letu 2027 tudi v kontekstu okrepitve instrumenta za podporo kmetom v kriznih situacijah, pri tem pa razmišljati tudi o uvedbi uvedbi tretjega stebra, ki bi bil namenjen ravno takšnim katastrofam.

Slovenija je sicer že dodeljeni znesek pomoči iz kmetijske rezerve za leto 2023 (v višini1,2 mio EUR) namenila za pomoč pridelovalcem, ki jih je prizadela ujma. Ta pomoč bo izplačana še letos. Prav tako ministrstvo usklajuje tudi novo spremembo programa razvoja podeželja, s čimer se bo zagotovilo 19 milijonov EUR za investicije v poškodovana gospodarstva in agromelioracijo.

Veseli nas tudi pripravljenost Komisije, da bo predlog, ki smo ga skupaj s Hrvaško predstavili na Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo o vzpostavitvi učinkovitega, fleksibilnega in enostavnega  mehanizma finančne podpore v primeru krize, proučila v okviru razmišljanj glede bodoče uporabe kmetijske rezerve.