''Nasilje v odnosih se velikokrat pojavi tiho, postopoma, nepričakovano. Na prvih zmenkih večina žrtev ne opazi, da ima opravka z nasilnežem. Nasilje se lahko začne z nadzorom, s prepovedjo druženja s prijatelji, z zahtevami za opustitev službe, vse do klofut, zapiranja v sobe, nasilja nad otroci in v skrajnem primeru do femicida. 

Dom za žensko še vedno ostaja najnevarnejši kraj. Nevladne organizacije opozarjajo, da se je v zadnjem času, še posebej v času po koroni, incidenca nasilja povečala za dvajset odstotkov. Ta številka nas skrbi, še posebej, ker po drugi strani podatki policije ne zaznavajo porasta prijav, kar pomeni, da žrtve nasilja ne prijavljajo, ker jih je sram, strah in ker ne zaupajo v institucije. 

Zato sta pred nami dve nalogi. Prva je senzibilizacija slovenske javnosti. Nasilje se moramo naučiti prepoznavati in ga ustrezno ovrednotiti, žrtve pa opolnomočiti, kjer je moje ključno sporočilo za vas – niste same. 

Na nas je, da damo vedeti, da se žrtve na nas lahko zanesejo. Tukaj je ključna vloga policistov, socialnih delavcev, sodnikov in vseh tistih, ki pridejo prvi v stik z žrtvijo. 

Zato smo skozi našo kampanjo z naslovom Ljubezen (ne) boli in na današnji konferenci izpostavili dva problematična koncepta, in sicer starševsko odtujevanje in visokonfliktna razveza. Pri slednji bi želel opozoriti, da gre za pleonazem, ki se uporablja za nasilje. To je zavajajoče, saj sta konflikt in nasilje kvalitativno različna. Konflikt je spor med enakovrednima stranema, pri nasilju pa govorimo o dominaciji in izživljanju močnejšega nad šibkejšim.

Drugi primer je uporaba termina starševsko odtujevanje. Če je bilo v družini prisotno nasilje, ki je prepoznano tako s strani policije in centrov za socialno delo, ali pa, če gre zgolj za sum na nasilje, moramo biti izjemno pazljivi pri določitvi stikov z otroki, zato, da partnerke (ponavadi gre za partnerko) in pa predvsem otrok ne potiskamo nazaj v nasilno zvezo. 

Poleg zaščite žrtev bi rad izpostavil še delo s povzročitelji, ki je ključnega pomena pri nadaljnjem preprečevanju nasilja. Pri tem bi rad opozoril na razpis, ki smo ga pripravili na ministrstvu in je bil danes tudi objavljen. V razpisu smo prvič naslovili dve pereči področji, in sicer delo z mladoletnimi povzročitelji nasilja in delo s povzročitelji nasilja v romskih naseljih. Na tem mestu vabimo organizacije, da se prijavijo, kajti uspelo nam bo samo skupaj.

Z Ministrstva za delo napovedujem tudi nekaj drugih novosti. Prejšnji teden je začel veljati nov Zakon o delovnih razmerjih, s katerim je Slovenija postala ena izmed naprednejših držav, ki žrtve nasilja v družini naslavlja tudi v okviru delovnega prava. Žrtev nasilja, ki je delavka, bo po našem predlogu upravičena do pet dodatnih dni plačanega dopusta ali pa bo imela možnost uveljavljati krajši delavnik, zato, da bo urejala postopke pred sodiščem, na policiji in centru za socialno delo.

Drugi večji projekt je Resolucija o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami, ki je že pripravljena in v njej naslavljamo teme, ki sem jih omenil. Resolucija bo ponovno sprejeta prvič po 9-ih letih.

Tretja zadeva, ki se je lotevamo, pa je Družinski zakonik, kjer bomo skupaj z Ministrstvom za pravosodje, Ministrstvom za notranje zadeve in drugimi akterji odprli vprašanje ločitev in ločitvenih postopkov, kako jih primerno skrajšati in narediti čim manj boleče. S spremembami želimo zaščititi predvsem najšibkejše, in sicer otroke, ki so pogosto nevidni, kadar gre za nasilje v družini, prav tako pa, kako poskrbeti za dostojno plačevanje preživnin - tukaj bi spomnil, da najnižje določena preživnina znaša pičlih pet evrov na mesec.''

Luka Mesec

minister