»Res je, da so ustanovitvi kluba botrovali žalostni dogodki v za koroške Slovence izjemno zahtevnih časih. A neprekinjeno delovanje skupnega in kasneje obeh klubov skozi spreminjajoče se zgodovinske okoliščine vendarle nosi sporočilo upanja in optimizma. Da medsebojno povezovanje, trdno prepričanje in pripadnost vrednotam premagajo še tako velik zgodovinski izziv. Ta optimizem potrebujemo tudi danes,« je poudarila državna sekretarka in se članicam in članom kluba zahvalila za predano delo, ki so ga posvetili tako potomcem Korošcev v Sloveniji kot tistim, ki so ostali doma in danes tvorijo slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem.

Zbrane so na dogodku pozdravil tudi namestnik avstrijske veleposlanice v Ljubljani mag. Kristof Grabmayer-Keri ter predsednika obeh klubov, Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, in dr. Danijel Grafenauer, predsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, ki je zbrane popeljal skozi zgodovino klubov. Za glasbeno popestritev je poskrbel Kvartet Nomos iz Škocjana na Koroškem.

Klub koroških Slovencev (KKS) v Ljubljani je bil ustanovljen jeseni 1928 in od tedaj - z izjemo vojnih let - deluje neprekinjeno. Mariborski klub se je leta 1976 kot prej delujoči pododbor KKS osamosvojil in nadaljeval svojo samostojno pot, kljub temu pa se KKS v Ljubljani in KKS v Mariboru v svojem delu dopolnjujeta in sodelujeta. Med znanimi predsedniki KKS so bili Julij Felaher, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc in Bogo Grafenauer. Klub KKS v Ljubljani združuje okoli 300 potomcev po plebiscitu 1920 pregnanih koroških Slovencev in prijateljev zamejskih Slovencev, Klub KKS v Mariboru pa okoli 70. Osnovni namen obeh klubov je spodbujanje zanimanja za zgodovino in sodobni položaj koroških Slovencev in posredovanje kulturnih izmenjav med zamejstvom in matično Slovenijo.