Mnenje o predlogu priporočila za ustavitev nezakonitih migracij

Na današnji seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela Mnenje o Predlogu priporočila Vladi Republike Slovenije za ustavitev nezakonitih migracij, učinkovitejše ukrepe za zaščito meja Republike Slovenije ter krepitev varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije ter njihovega premoženja in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Predlog priporočila je vladi v mnenje posredoval državni zbor.

Vlada pojasnjuje, da policija v okviru začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah Slovenije s Hrvaško in Madžarsko zagotavlja okrepljeno prisotnost na kritičnih mejnih odsekih, povezanih z migracijskimi tokovi in čezmejno kriminaliteto. Policija pri tem sodeluje z lokalnim prebivalstvom, predstavniki lokalnih skupnosti in izvaja tudi skupne oblike dela s hrvaško policijo za zagotavljanje varnosti in preprečevanje nedovoljenih prehodov meje. Prav tako policija pri izvajanju svojih nalog sprejema ustrezne kadrovske ukrepe za zagotavljanje zadostnega in primernega števila policistov in pomožnih policistov na najbolj obremenjenih območjih.

Vlada prek pristojnih služb za zagotavljanje javne varnosti spremlja in analizira stanje varnosti v Sloveniji, širši regiji in svetu ter pripravlja ukrepe za zagotavljanje preprečevanja čezmejne kriminalitete in nedovoljenih migracij.

Republika Slovenija potrebo po skupnem in celovitem pristopu k upravljanju migracij, ki zahteva tudi učinkovito varovanje zunanjih meja, redno izpostavlja v dvostranskih pogovorih s sosednjim državami in državami regije Zahodnega Balkana. Tako je med drugim v začetku novembra letos v Trstu potekalo tristransko srečanje ministrov za notranje zadeve Italije, Slovenije in Hrvaške. Posebno pozornost so namenili zahodno balkanski migracijski poti in skupnim ukrepom, da bi izboljšali medsebojno policijsko sodelovanje. Strinjali so se o potrebi po napotitvi stalne enote agencije Frontex z izvršilnimi pooblastili v Bosni in Hercegovini, saj je ta pobuda že nekaj časa odprta, vendar doslej ni prišlo do dogovora med Evropsko unijo in to državo. Pred dnevi je minister za notranje zadeve gostil romunskega notranjega ministra. Zavzela sta za dodatno poglobitev sodelovanja, predvsem na področju boja proti organiziranemu kriminalu – tudi s pomočjo policijskega atašeja, ki bo v Romunijo napoten predvidoma prihodnje leto. Prav tako pa se vprašanje povečanega števila nedovoljenih migracij na zahodno balkanski migracijski poti redno izpostavlja na ravni Evropske unije, predvsem v formatu Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve. Vlada se zaveda, da za normalno delovanje schengenskega območja potrebujemo dobro varovane zunanje meje. Zato smo tudi Hrvaško večkrat pozvali k dodatni okrepitvi nadzora na zunanji schengenski meji oziroma zunanji meji Evropske unije, saj bi to nenazadnje prispevalo k zmanjšanju sekundarnih migracij in nedovoljenih vstopov v Slovenijo.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

V Načrt razvojnih programov (NRP) se uvrsti nov projekt Upravljanje EU skladov notranjih zadev 2021–2027

Na odboru je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrsti nov projekt 1711-23-0004 – Upravljanje EU skladov notranjih zadev 2021–2027.

Cilj projekta je zagotavljanje administrativnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za izvajanje ustreznega upravljanja in nadzora skladov EU na področju notranjih zadev ter zagotavljanje informacij o financiranju Unije na področju notranjih zadev za doseganje najvišje možne stopnje realizacije črpanja sredstev.

Tehnično pomoč iz sredstev programov Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja, se sme uporabljati za aktivnosti načrtovanja, upravljanja, spremljanja, vrednotenja in revidiranja navedenih programov ter za prepoznavnost, preglednost in komuniciranje v zvezi z izvajanjem evropske politike na področju notranjih zadev v Sloveniji. Za uspešno implementacijo projektov je treba zagotavljati ustrezne pogoje in zadostno število uslužbencev, ki bodo lahko realizirali vse naloge. S pomočjo teh aktivnosti bo Slovenija zagotavljala učinkovito implementacijo projektov in operacij.

V okviru Ministrstva za notranje zadeve je predvidena vrednost tehnične pomoči 5.465.000 evrov za financiranje zaposlitev, stroškov izobraževanj in usposabljanj, nakupa in razvoja informacijske in druge opreme, stroškov službenih poti in drugih stroškov tekočega delovanja organa upravljanja.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Donacija nepovratnih sredstev Vlade Republike Slovenije Vladi Ukrajine za humanitarno pomoč na področju razminiranja

Na seji odbora je vlada sprejela pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine o donaciji nepovratnih sredstev Vlade Republike Slovenije Vladi Ukrajine za humanitarno pomoč na področju razminiranja.

Sporazum ureja donacijo nepovratnih sredstev Vlade Republike Slovenije Vladi Ukrajine v višini do 1.500.000 evrov (milijon petsto tisoč evrov) za humanitarno razminiranje. Dodeljena sredstva se Ukrajini izplačajo v letu 2023.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Donacija Fundaciji Olene Zelenske za obnovo Centralne mestne bolnišnice v Izjumu v Harkivski regiji

Na seji odbora je vlada sprejela tudi pobudo, da Vlada RS nameni finančna sredstva v skupni višini 200.000 evrov Fundaciji Olene Zelenske za financiranje obnove Centralne mestne bolnišnice v Izjumu v Harkivski regiji v Ukrajini.

Ob upoštevanju visokih humanitarnih potreb v Ukrajini, predvsem na področju dostopa do zdravstvene oskrbe, kar je ob številnih priložnostih v pogovorih izrazila ukrajinska stran, bo Slovenija namenila finančni prispevek za obnovo Centralne mestne bolnišnice v Izjumu, ki jo izvaja Fundacija Olene Zelenske. Projekt obnove Centralne mestne bolnišnice v Izjumu je eden prednostnih projektov Fundacije. Donacija dopolnjuje dosedanjo humanitarno pomoč Slovenije, namenjeno Ukrajini v letih 2022 in 2023.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

V Načrt razvojnih programov 2023 – 2026 je vlada uvrstila sedem LIFE projektov iz področja narave

Na današnji seji Odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije v veljavni Načrt razvojnih programov 2023 – 2026 uvrstila sedem LIFE projektov iz področja narave.  

Splošni cilj programa LIFE je prispevati k prehodu na trajnostno, krožno in energijsko učinkovito gospodarstvo, ki bo temeljilo na energiji iz obnovljivih virov in bo podnebno nevtralno ter odporno proti podnebnim spremembam. Namen programa LIFE je, da se zavaruje, obnovi in izboljša kakovost okolja, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter ustavi in preobrne trend izgube biotske raznovrstnosti, vključno z obravnavo propadanja ekosistemov in s podporo upravljanju omrežja Natura 2000 ter na ta način pa prispeva k trajnostnemu razvoju.

Predstavitev projektov

Projekt LIFE Varstvo travišč s semensko banko in obnovo - Skupna vrednost projekta znaša 5.351.723,00 evrov od tega znašajo proračunski viri 1.070.344,60 evra in ostali viri 4.281.378,40 evra. Vodilni partner projekta je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in ima štiri projektne partnerje. S projektom se bo prispevalo k izboljšanju ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov, ki imajo po zadnjem poročilu po Direktivi o habitatih za obdobje 2013-2018 neugodno stanje. To se bo skušalo doseči prek vzpostavitve semenske banke.

Projekt LIFE Ohranitev sklednice v Italiji in Sloveniji - Skupna vrednost projekta znaša 4.775.680,37 evra, od tega znašajo proračunska sredstva 94.750,82 evra in ostali viri 4.680.929,52 evra. Vodilni partner je WWF ITALIA in ima devet projektnih partnerjev, od katerih sta slovenska partnerja, ki sta deležna sofinanciranja, Javni Zavod Krajinski park Ljubljansko barje in Soline pridelava soli d.o.o. Namen projekta je izboljšati stanje ohranjenosti avtohtone želve močvirske sklednice Emys orbicularis v Italiji in Sloveniji z ohranjanjem genetske pestrosti obstoječih populacij.

Projekt LIFE Ohranjanje leščurja v Sredozemlju - Skupna vrednost projekta znaša 2.965.885,00 EUR, od tega znašajo proračunski viri 78.715,83 evra in ostali viri 2.887.169,17 evra. Vodilni partner projekta je Agenzia Regionale per la Protezione dell’Ambiente Ligure (ARPAL) in ima šest projektnih partnerjev. Slovenski partner projekta je Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo. Namen projekta je ohranitev leščurja v zahodnem Sredozemlju in Jadranskem morju z izvajanjem posebnih ukrepov ohranjanja in ponovne poselitve na pilotnih območjih, prenosljivih v druge regije.

Projekt LIFE Ukrepi za ohranjanje jesetrovk - Skupna vrednost projekta znaša 11.822.817,34 evra, od tega znašajo proračunski viri 222.416,24 evra, ostali viri pa 11.600.401,10 evra. Vodilni partner je Universitaet fuer Bodenkultur Wien (BOKU) in ima osem projektnih partnerjev. Slovenski partner projekta je Zavod za ihtiološke in ekološke raziskave, REVIVO. Namen projekta je obnova in ponovna vzpostavitev habitata ter ekoloških koridorjev ter s tem zagotoviti stabilno populacijo jesetrov v donavskem porečju.

Projekt LIFE Okoljsko prijazni načini zatiranja metulja gobarja - Skupna vrednost projekta znaša 1.793.881,00 evrov, od katerih znašajo proračunska sredstva 41.670,99 evra in ostali viri 1.752.210,00 evrov. Vodilni partner projekta je University of Thessaly in ima pet projektnih partnerjev. Slovenski partner projekta je Univerza v Ljubljani. Namen projekta je vzpostaviti ponovljiv, prenosljiv in okolju prijazen integriran sistem za učinkovito obvladovanje škodljivca gozdnega drevja, metulja gobarja, ki se bo lahko uporabljal tudi na drugih območjih EU.

Projekt LIFE Ukrepi za ohranjanje naravnega vedenja volkov. Skupna vrednost projekta znaša 7.028.148,00 evrov, od tega znašajo proračunska sredstva 242.981,59 evra in ostali viri 6.785.166,87 evra. Vodilni partner projekta je Istituto di Ecologia Applicata, ki ima sedemnajst projektnih partnerjev. Namen projekta je izboljšanje ali ohranitev ugodnega stanja populacij volka, ki vztrajajo ali se širijo v kulturno krajino, z ustreznim upravljanjem kritičnih situacij, kjer volkovi prestopijo pričakovano "mejo strahu".

Projekt LIFE Uporaba semenskih bank. Skupna vrednost projekta znaša 7.790.685,00 evrov, od tega znašajo proračunska sredstva 92.512,00 evrov in ostali viri 7.698.173,00 evrov. Vodilni partner projekta je Museo delle Scienze in ima štirinajst projektnih partnerjev. Slovenski partner projekta je Botanični vrt Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Namen projekta je ohraniti ali ponovno naseliti nekatere izmed ogroženih in zavarovanih Natura 2000 rastlinskih vrst v izbranih Natura 2000 območjih s pomočjo semenskih bank in sicer v Italiji, Sloveniji, Franciji in na Malti. 

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Sofinanciranje parkirišča pod Voglom v Ukancu in ceste na območju Koprivnika in Gorjuš

Vlada je na odboru v veljavni Načrt razvojnih programov 2023 – 2026 uvrstila nov projekt Parkirišče pod Voglom v Ukancu, prav tako se novelira vrednost projekta Investicije v ceste na območju Koprivnika in Gorjuš.

Vrednost projekta Parkirišče pod Voglom v Ukancu znaša 760.478,03 evra, od tega znašajo proračunska sredstva 79.197,21 evra in  viri Občine Bohinj  681.280,82 evra. Namen projekta je zagotovitev ustrezne komunalne opreme in druge gospodarsko javne infrastrukture za prebivalce in obiskovalce Triglavskega narodnega parka (TNP). Z izvedbo projekta se bo izboljšala varnost za vse udeležence v prometu, obenem pa se bo pripomoglo k uresničevanju načrtov urejanja trajnostne mobilnosti. Zagotovile se bodo javne sanitarije ter ustrezna parkirna infrastruktura in urbana oprema.

Noveliral se bo tudi projekt »Investicije v ceste na območju Koprivnika in Gorjuš. Projekt se izvaja v občini Bohinj in predvideva podaljšanje izvajanje projekta v leto 2023. Območje, ki predstavlja ključno povezavo znotraj TNP na območju Pokljuke, je v slabem stanju. Številne povezovalne ceste med vasmi Koprivnik, Gorjuše in Goreljek so potrebne temeljite obnove. S projektom se bo izboljšala cestna infrastruktura in javna razsvetljava. Nova vrednost projekta znaša 877.470,25 evra. V letu 2023 znašajo načrtovana sredstva 200.000,00 evrov, ki bodo pokrita iz proračunskih sredstev.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor