Na dogodku so sodelovali tudi občinski poveljniki Civilne zaščite, Gasilskega poveljstva, predstavniki občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas – Poljane, Žiri, Direkcije za vode, Kmetijsko gozdarskega zavoda, Zavoda za gozdove Slovenija in Ribiške družine Škofja Loka.

S podnebnimi spremembami se povečujeta pogostost in intenziteta izrednih vremenskih dogodkov. Za hudourniške poplave v porečju Sore pa je značilno, da so kratkotrajne in izjemno silovite. Ob takem tipu poplav je malo časa za ukrepanje oz. umik, zato v tem primeru ključno vlogo odigra preventiva in pripravljenost na tovrstne dogodke.

Udeleženci delavnice so prepoznali naslednje izzive:

• Zagotoviti je potrebno trajno urejanje vodotokov in obvodne vegetacije, saj so veliko dodatnih težav predstavljale neurejene brežine vodotokov ter neprimerno skladiščenje lesa in bal sena ob vodotokih.
• Za boljše stanje vodotokov bi morali urejanje le-teh prenesti iz državne na regionalno ali lokalno raven in zagotoviti finančno podporo teh aktivnosti, tudi za stalno in ažurno kontrolo terena v porečju.
• K večji poplavni varnosti bi doprinesle proti hudourniške pregrade kašte in mulde ter razlivna območja.
• Opozorilne karte, ki opozarjajo na nevarnost izrednih dogodkov so izdelane po regijskem ključu, lokalni odziv bi potreboval natančnejše podatke, še posebno pomanjkljivi so podatki o pretokih na manjših hudournikih.
• Za obveščanje strokovnih služb ob izrednih vremenskih dogodkih je bilo predstavljeno obveščanje s sporočili (SMS). Informacije za splošno javnost so po mnenju udeležencev pogosto preveč strokovne in potrebujejo bolj poljudno razlago.
• Okrepiti je potrebno tudi ozaveščenost javnosti o uporabi meteoroloških/hidroloških podatkov, napovedi in opozoril. Kampanje in ciklična izobraževanja na lokalnem nivoju bi doprinesla k večji informiranosti.
• Mrežo merilnih hidroloških postaj bi lahko nadgradili z manjšimi analognimi merilnimi postajami, ki so dobra rešitev tudi v primeru izpada sistema.
• Potrebno bi bilo okrepiti zmogljivost in zanesljivost Regijskega centra za obveščanje, saj je ta ob zadnjih poplavah prenehal delovati v času velike obremenitve. Udeleženci so bili enoti, da je tako pred kot med izrednim dogodkom ključna obojestranska komunikacija med službami na terenu in Agencijo za okolje.
• Izboljšati medsektorsko sodelovanje med sektorji, ki so vpleteni v obvladovanje tveganj z različnimi izrednimi vremenskimi dogodki, zlasti na nacionalni ravni.
• Institucije na lokalni ravni kot so občine, civilna zaščita, območne enote Zavoda za gozdove, Kmetijsko gozdarskega zavoda in druge, zelo dobro sodelujejo, predvsem pa dobro poznajo vso lokalno dinamiko, kar je ključno za dobro upravljanje.

Ugotovitve z delavnice nam bodo v projektu v pomoč pri načrtovanju nadaljnjega upravljanja poplav skupaj z zemeljskimi plazovi in ostalimi izrednimi vremenskimi dogodki skupaj z deležniki.

Projekt Prilagajanje na izredne vremenske dogodke in z njimi povezana tveganja v spremenjenem podnebju (How to adapt to changing weather eXtremes and associated compound RISKs in the context of Climate Change – X-RISK-CC) sofinancirata EU in Republika Slovenija v okviru programa Interreg Območje Alp.