Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS - International Civic and Citizenship Education Study, dostopno v angleškem jeziku) preverja dosežke učencev in učenk na področju državljanske vzgoje in izobraževanja v 8. razredu osnovne šole. Namen raziskave je ugotoviti ravni vednosti in stališča mladih na področju državljanstva in raziskati, na kakšne načine se mladi v različnih državah in njihovih izobraževalnih sistemih pripravljajo na aktivno državljanstvo. Gre za edino tovrstno raziskavo na svetu, ki jo na mednarodni ravni koordinira organizacija IEA (Mednarodna organizacija za evalviranje učinkov izobraževanja), v Sloveniji pa že od začetka (1999) Pedagoški inštitut. Nacionalna koordinatorka raziskave je dr. Eva M. Klemenčič, ki je tudi predstavila najnovejše rezultate. 

Posebna vrednost vseh velikih mednarodnih raziskav ugotavljanja dosežkov učencev je, da omogočajo primerljivost med državami in hkratno ugotavljanje sprememb dosežkov v času (trendov). Pri raziskavi ICCS 2022 se pri ugotavljanju trendov upoštevajo podatki iz let 2009, 2016 in 2022. Tovrstne mednarodne preglede potrebujemo za strateško razvojno načrtovanje politik.

Skupno je v raziskavi ICCS 2022 sodelovalo 22 držav oz. izobraževalnih sistemov (ter 2 referenčni udeleženki), med njimi 19 evropskih držav in 2 regiji iz Evrope. V Sloveniji je sodelovalo 177 šol z oddelki učencev v osmem razredu. V raziskavo je bilo tako vključenih skoraj 5 tisoč učencev iz slovenskih šol, vprašalnike pa so izpolnjevali tudi ravnatelji in učitelji vključenih šol.

Podatki na šolah so bili zbranih v času od sredine aprila do junija leta 2022. V raziskavo so bili vključeni osmošolci, ki so se v šestem in sedmem razredu dolgo časa izobraževali na daljavo.

Učenci so  preizkus v celoti opravljali na računalniku, vendar pa so lestvice dosežkov preteklih preverjanj na papirju, umerjene s tokratnim preverjanjem in je zato vseeno mogoče ugotavljati medletne trende v dosežkih učencev.

Državljanska vzgoja je pomemben vidik vzgoje in izobraževanja, saj se prepleta z osnovnim javnim vzgojno-izobraževalnim poslanstvom, njen cilj je razvoj avtonomnega, kritično mislečega posameznika, obenem pa krepitev občutka pripadnosti in sodelovanja v skupnosti. 

Državljanska vzgoja v slovenski osnovni šoli ni zgolj del predmeta domovinske in državljanske kulture in etike, pač pa so cilji vključeni tudi v druge predmete. Za vzgojo državljanov pa ni pomembno le usvajanje posameznih znanj pri predmetih, pač pa tudi praktično izkušanje demokracije. Vse to je med ostalim del delovanja oddelčne skupnosti, skupnosti učencev, pedagoške prakse pri pouku, vsešolskega delovanja, udejstvovanja pri interesnih dejavnostih.

Državljanska vednost osmošolcev v Sloveniji je nazadovala

Raziskava ICCS 2022 je pokazala, da se je državljanska vednost učencev od predhodnega merjenja leta 2016 poslabšala v več državah, znižal pa se je tudi povprečni mednarodni dosežek. Državljanska vednost se je poslabšala tudi v Sloveniji, še bolj kot v mednarodnem povprečju.   

Medtem ko je bila državljanska vednost v preteklih merjenjih nad mednarodnim povprečjem, je leta 2022 državljanska vednost osmošolcev v Sloveniji prvič na mednarodnem povprečju. Dosežki učencev iz Slovenije leta 2022 so primerljivi z dosežki njihovih evropskih vrstnikov iz Španije, Latvije, Nizozemske, Francije, Slovaške in Malte. Višje dosežke od učencev v Sloveniji so imeli v evropskem prostoru vrstniki iz Švedske, Poljske, Estonije, Hrvaške, Norveške in Italije.

Absolutni dosežek pri preskusu se je v Sloveniji med letoma 2016 in 2022 znižal za 28 točk, s 532 točk na 504 točke, kar je tudi nižje od dosežka leta 2009, 516 točk. Raziskava je pokazala, da tudi pri tokratnem merjenju ostajajo stabilne razlike pri dosežkih učencev glede na spol (v prid dekletom) in glede na socialno-ekonomsko ozadje (v prid učencem z višjim socialno ekonomskim statusom, učencem brez priseljenskega ozadja, učencem, katerih materni jezik je jezik poučevanja).

Iz raziskave pa je razvidno tudi pozitivno dejstvo, da ima Slovenija v mednarodnem merilu najmanjše razlike v dosežkih državljanske vednosti med šolami (primerljiva je še Norveška) je ob povzemanju dosežkov izpostavila nacionalna koordinatorica raziskave dr. Eva M. Klemenčič. Poudarila je tudi, da rezultati raziskave kažejo, da so padli dosežki državljanske vednosti, prav tako pa tudi stališča in državljanska angažiranost (v šoli in izven nje) oz. pripravljenost za angažiranost v prihodnje ter da je vse troje ključno za delovanje razvite demokracije danes, glede na hitro spreminjajoče se družbene kontekste, pa bo to v prihodnje še bolj pomembno.

Šolska klima in demokratično delovanje v šoli

Na stališča in izkušnje demokratičnega delovanja lahko vpliva tudi izbor različnih dejavnosti in pristopov v šoli, tako pri pouku kot izven pouka. Zato so podatki v raziskavi zbrani tudi o tem.

V okviru raziskave je v Sloveniji kar 96 % ravnateljev poročalo, da v njihovih šolah volijo predstavnike oddelka, 84 % pa jih pritrjuje, da glasujejo za predstavnike v šolsko skupnost učencev. Te številke sicer so nad mednarodnim povprečjem, obenem pa je znatno padel delež učencev, ki so poročali, da so se teh aktivnosti udeležili. Leta 2016 je o tem, da so v zadnjih 12 mesecih sodelovali pri volitvah za predstavnika oddelka ali v šolski parlament/šolsko skupnost, poročalo 66 % osmošolcev, leta 2022 pa 55 %.

Odgovori učencev kažejo še na negativen trend pri zaznavanju oddelčne in šolske klime. Med  letoma 2016 in 2022 je namreč porasel delež učencev, ki jih je strah vrstniškega nadlegovanja, nižje so ocenili raven medsebojnega spoštovanja učencev na šoli, obenem pa je tudi manj tistih, ki bi se strinjali s trditvijo, da njihove učitelje zanima dobro počutje učencev. Učenci so v primerjavi z mednarodnim povprečjem precej manj zadovoljni z odnosi med učitelji in učenci na šoli (ta percepcija učencev je podobna tisti iz leta 2009).

Pod mednarodnim povprečjem je tudi dojemanje učencev glede odprtosti oddelčne klime za razpravo. Tudi učitelji vseh predmetov v osmem razredu so v tem pogledu pod mednarodnim povprečjem. Le 64% učiteljev v Sloveniji je na primer poročalo, da se pogovarjajo z učenci o kulturni raznolikosti (ICCS povprečje 77 %). 87 %, da spodbujajo učence, naj poskušajo razumeti stališča, drugačna od njihovih (ICCS povprečje  94%). Medtem samo 49% učiteljev pritrjuje, da vabijo učence k raziskovanju različnih kulturnih perspektiv (ICCS povprečje 73 %). 80 % odstotkov učiteljev poroča, da spodbuja k sodelovanju učence z različnimi ozadji (ICCS povprečje 87 %), le 52% pa učence vključuje v razprave o enakosti spolov (ICCS povprečje 68 %). Medtem samo 37% učiteljev soglaša, da od učencev pričakujejo, da raziskujejo različne družbene in ekonomske perspektive (ICCS povprečje 65%).

Vendar je potrebno poudariti, da je  66 % učiteljev, ki poučujejo predmete najbolj povezane z državljansko vzgojo (v Sloveniji gre za predmete domovinska in državljanska kultura in etika, slovenščina, zgodovina in geografija), poročalo, da so se o temi raznolikosti in vključevanju (tekom študija ali v okviru dodatnega strokovnega usposabljanja) tudi usposabljali. Ta delež je nad mednarodnim povprečjem. A hkrati ti isti učitelji opozarjajo, da se pri tej temi (raznolikost in vključevanje), kot tudi pri nekaterih drugih (ustava in politični sistem, migracije, glasovanje in volitve, pravice in dolžnosti državljanov, enake možnosti za moške in ženske, okolje in okoljska trajnost, človekove pravice) čutijo manj usposobljeni za poučevanje kot to velja za mednarodno povprečje. Najbolj pa pri tem izstopa tema globalna skupnost in mednarodne organizacije. 

Leta 2022 je več učiteljev v primerjavi z letom 2016, poročalo, da se med učenci na šoli pojavljajo razne nestrpnosti (etnična, verska). Obenem pa je pozitivno dejstvo, da so v večjem deležu kot leta 2016 učitelji poročali, da so si so si medsebojno pomagali pri reševanju konfliktov med učenci na šoli.

Stališča in delovanje mladih tudi odsev širših družbenih trendov

Na rezultate raziskave poleg šolskega konteksta vpliva tudi širša družba, še posebej pri izraženih stališčih in delovanju in pripravljenosti za delovanje v prihodnosti. Vsesplošna družbena klima in trendi, ki smo jim priča na svetovni ravni, zagotovo spreminjajo odnos učencev do demokracije in njenih procesov. V Sloveniji se je leta 2022 69 % osmošolcev strinjalo, da je demokracija najboljša oblika politične ureditve. Ta delež je pod mednarodnim povprečjem, ki znaša 74 %.

Raziskava kaže na padec zaupanja osmošolcev v institucije (vlado, državni zbor, sodišča in tradicionalne medije), ki ga z mnogimi drugimi raziskavami po svetu in v Sloveniji zaznavajo tudi pri odrasli populaciji. Zaupanje je pri osmošolcih v Sloveniji padlo bolj kot v mednarodnem povprečju. V mednarodni primerjavi je razvidno, da učenci v Sloveniji manj kot njihovi vrstniki v mednarodnem prostoru zaupajo vladi in parlamentu, primerljivo pa je zaupanje v sodišča in tradicionalne medije.

Učenci v Sloveniji sicer bolj kot v mednarodnem povprečju prepoznavajo pomen konvencionalnega državljanstva (udeležba na volitvah, vključitev v politično stranko, spremljanje političnih vprašanj v medijih, sodelovanje v političnih razpravah), a hkrati izražajo manj namer, da se bodo volitev, ko odrastejo, sploh udeležili. Le 22 % učencev je v Sloveniji izrazilo zanimanje za družbene ali politične zadeve (kar je sicer podobno letu 2016) v primerjavi s 30 % v mednarodnem poprečju. Prav tako je manj osmošolcev poročalo, da se v primerjavi z vrstniki iz drugih držav pogovarjajo (s starši ali med sabo) o političnih ali družbenih vprašanjih ter o dogajanjih v drugih državah. Med letoma 2016 in 2022 je pri osmošolcih (mednarodno in v Sloveniji) izrazito upadlo gledanje televizijskih novic in branje časopisov z namenom informiranja o družbenih in političnih vprašanjih, hkrati pa tudi ni pomembnega porasta spremljanja spletnih virov za pridobivanje tovrstnih informacij.

V primerjavi z drugimi državami je za Slovenijo izrazit trend manjšanja podpore enakosti spolov glede na prejšnji krog raziskave. Leta 2022 se je kar 48 % fantov strinjalo ali povsem strinjalo s trditvijo »Moški so bolje usposobljeni za politične voditelje kot ženske.«, delež strinjanj pri dekletih pa je bil 12 %. Več kot 30 % fantov se je strinjalo ali zelo strinjalo s trditvijo, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko.

Slovenski učenci so bili ob tokratnem merjenju pod mednarodnim povprečjem tudi pri izražanju stališč pozitivnega odnosa do priseljencev, pozitivnega odnosa do varovanja okolja in obenem nadpovprečno kritični do delovanja nacionalnega političnega sistema.

Minister za vzgojo in izobraževanje: mladim omogočiti, da postanejo aktivni državljani

Rezultate je ob predstavitvi komentiral minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjo Felda: »Ta raziskava je posebna in zdelo dragocena, saj je edina, ki se osredotoča na področje državljanske vednosti in delovanja. Opozarja nas na pomen skupnosti, družbe. Res je, pomemben je posameznik in razvoj njegovih potencialov, a ti lahko v polni meri zaživijo šele, ko so vključeni v družbeno delovanje tako, da prispevajo tudi k izboljševanju skupnosti.

Otroštvo mladih, ki so se rodili daleč po prelomu tisočletja, zaznamujejo digitalne naprave in revolucija umetne inteligence, migracijski valovi, oboroženi konflikti, epidemije, socialna omrežja, naravne ujme, vse pogosteje tudi ekonomska prikrajšanost. Zidovi šol so prepustni, kar se dogaja v svetu, vstopa v šolo. Šola ni svet zase.

Ključno vprašanje, ki se nam zastavlja ob rezultatih raziskave, se torej glasi: Kako naj mladim omogočimo, da odrastejo v aktivne demokratične državljane – ne samo državljane Slovenije, temveč tudi državljane sveta. Za to je ob usvajanju pomembnih znanj nujno tudi ponotranjenje demokratičnih vrednot. Tu imajo skupno vzgojno odgovornost šola, starši in širša družba.«

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje med drugim nudi usposabljanja za učitelje in druge strokovne delavce. Pri aktualnem načrtovanju projektov iz sredstev evropskih socialnih skladov je tako veliko pozornosti usmerjeno na projekte za pridobivanje socialnih kompetenc, podporo varnemu ter spodbudnemu v šolah in krepitvi odnosnih kompetenc učiteljev. Na Zavodu za šolstvo med tem načrtujejo tudi nove smernice za razrednike pri njihovem delu v oddelčnih skupnostih.

V teku je ob tem tudi posodobitev učnih načrtov in katalogov znanj, ki vključuje izgradnjo državljanskih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj kot skupna cilja izobraževalnih programov programa osnovne šole in gimnazije - v srednje šole se sicer že uvajajo nove vsebine aktivnega državljanstva.

V okviru Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja se sicer več razprav vrti tudi okrog vzgojne funkcije šole oziroma sodelovanja med šolo in starši.