Dr. Golob na vrhu gospodarstva: Znanje je tisto, s katerim bomo povečevali produktivnost
V nagovoru udeležencem je predsednik vlade izpostavil, da se od države pričakuje varno in stabilno okolje še posebej takrat, ko zunanje okoliščine vnašajo negotovost.
Vlada se je že takoj po svojem nastopu spopadla z energetsko krizo, ki je bila posledica ruske agresije na Ukrajino in se nanjo odločno ozvala: “V letošnjem letu smo iz proračuna za spopad z energetsko krizo namenili več kot milijardo evrov. Seveda bi ta denar z velikim veseljem usmerjali v druge dejavnosti, če bi ga lahko. A naša naloga je bila najprej, da poskrbimo za varno in stabilno okolje.”
Da bi posledice energetske krize in inflacije ljudje čim manj občutili, je vlada povišala minimalno plačo, socialne transferje in plače v javnem sektorju. “Investirali smo v socialni kapital in verjamem, da se vi tega še bolj dobro zavedate kot vsi ostali. Da je samo zadovoljen delavec dober delavec, ker lahko takrat svoj kreativni potencial na delovnem mestu tudi dejansko sprosti,” je poudaril dr. Golob.
Kot izjemen uspeh Slovenije je izpostavil današnjo odločitev Evropske komisije, ki bo Sloveniji še v letošnjem letu za popoplavno obnovo namenila predplačilo prvih 100 milijonov iz Solidarnostnega sklada: “Upam si trditi, da je danes zunanjepolitični položaj Slovenije boljši kot kadarkoli v zadnjih 20 letih. Današnji avans, predplačilo prvih 100 milijonov iz Solidarnostnega sklad je nekaj, kar ni uspelo praktično še nikomur v Evropski uniji. In to je posledica naše investicije v naš zunanjepolitični kapital. To je stabilnost.”
Predsednik vlade je spomnil na opozorila predstavnikov gospodarstva iz preteklega leta, in sicer odpravo negotovosti, ki izhaja iz energetske krize in pomanjkanja delovne sile. Zaradi bistveno skrajšanih postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj se je delež zaposlenih tujcev povečal za 15 odstotkov, vlada pa bo postopke zaposlovanja tujcev še poenostavila.
V nadaljevanju je dr. Golob izpostavil, da še nikoli do zdaj ni bilo toliko sredstev namenjenih za raziskave, znanost in razvoj. Država bo prihodnje leto namenila več kot pol milijarde, investicijski načrt pa v prihodnjem letu predvideva sredstva v višini 1,2 milijardi evrov. “Ravno ta sredstva, ki so najbolj pomembna, če želimo temeljiti in graditi blaginjo na znanju. Ker samo znanje je tisto, s katerim bomo povečevali produktivnost,” je povedal predsednik vlade.
Ob koncu je prisotne pozval k nadaljevanju dialoga, da bi skupaj naslovili zmanjšanje birokratskih ovir in uravnoteženo porazdelili bremena s primerno davčno politiko.