Dogodek je potekal v prostorih Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Pomanjkanje učiteljev trenutno ni osrednja tema na področju vzgoje in izobraževanja le v Sloveniji, ampak po vsej Evropi. Delovna skupina je temu vprašanju namenila osrednjo pozornost že na svoji 13. seji, tokrat pa je na to temo organizirala tudi širši javni dogodek za pridobitev strokovnih pogledov in stališč pri naslavljanju strateških ciljev in ukrepov nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033.

Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je uvodoma dejal, da delovne podskupine, ki delujejo v okviru krovne skupine, počasi zaključujejo svoje delo. Kljub temu, da so podskupine v zaključni fazi priprave predlogov potrebnih sprememb in ciljev za nacionalni program, še vedno z veseljem prisluhnejo predlogom praktikov in raziskovalcev, ki sicer niso neposredno vključeni v delovanje delovne skupine. Poudaril je, da tokratna tema predstavlja temelj celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Brez dobro izobraženih, motiviranih in zadovoljnih pedagoških delavcev so vse spremembe vnaprej obsojene na neuspeh. Po njegovih besedah se danes soočamo z drugačno situacijo kot v preteklosti, saj danes mnogi diplomanti pedagoških študijskih programov začnejo svojo delovno kariero izven vzgojno-izobraževalnega sistema, mnogi pa tudi po več letih zapustijo svoj pedagoški poklic. Kljub relativno stabilnemu vpisu v pedagoške študijske programe in stabilnega števila diplomantov na teh programih, se že več let na te programe vpiše bistveno premalo študentov.

V svojem nagovoru je dr. Vogrinc izpostavil še nekatere razloge za takšno stanje. Kot je dejal, samo dvig plače ne bo rešil trenutne situacije. Kadrovsko politiko je treba načrtovati dolgoročno, saj je potrebnih pet let, da študent zaključi svoj študij. Razmisliti je potrebno tudi o delovnih pogojih, o možnostih kariernega razvoja, predvsem pa o odnosu celotne družbe do učiteljskega poklica in učiteljev. Delo učiteljev postaja vse zahtevnejše in kompleksnejše. Dodal je, da bo potrebno na novo opredeliti strokovno avtonomijo učitelja in odnos med starši učencev in učitelji. Po njegovih besedah se danes bolj kot kadarkoli v preteklosti zavedamo, da smo pri razmišljanju o varnem in spodbudnem učnem okolju pozabili na zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Tudi pedagoški delavci se na svojem delovnem mestu morajo počutiti varne. Imeti morajo možnosti za svoj strokovni razvoj, hkrati pa morajo imeti občutek, da je njihovo delo v družbi cenjeno in ustrezno finančno vrednoteno, je med drugim v svojem nagovoru še povedal vodja delovne skupine.

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da pomanjkanje kadrov ni problem samo vzgoje in izobraževanja, ampak se s tem soočajo tudi številni drugi poklici. Poudaril je pomen strokovne avtonomije učiteljev, hkrati pa tudi partnerske vloge staršev, saj si ni mogoče zamisliti uspešnega procesa vzgoje in izobraževanja brez sodelovanja staršev. Kot je dejal, morajo pa biti postavljene jasne meje, do kod lahko starši vstopajo v šolski prostor. V svojem nagovoru je izpostavil tudi prenormiranost področja vzgoje in izobraževanja, ki negativno vpliva na avtonomijo učiteljev. Si pa je potrebno za avtonomijo prizadevati iz vseh strani, predvsem pa jo je potrebno zagotoviti znotraj šole, za kar so odgovorni vsi učitelji in ravnatelj, ki morajo biti dovolj avtonomni, da se ubranijo pred negativnimi zunanjimi vplivi, je v svojem nagovoru še med drugim dejal minister.

Udeležence posveta je v imenu gostitelja pozdravila dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in članica delovne skupine dr. Mara Cotič. Dejala je, da je pomanjkanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju zaskrbljujoč problem, pri čemer ni toliko problem vpis na pedagoške fakultete – ta je ostal približno enak - ampak je večji problem odhajanje kadrov iz vzgoje in izobraževanja. Razlogi za odhod so pogosto stres na delovnem mestu, delo s starši in ukvarjanje z odvetniki v šolah. Kot je dejala, se delovna skupina s tem vprašanjem intenzivno ukvarja.

Svoje mnenje je skupaj predstavilo 16 govork in govorcev iz različnih institucij, med drugim z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Zavoda za šolstvo, Andragoškega centra Slovenije, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Vrtca Mavrica Brežice, Osnovne šole Škofljica, Osnovne šole Ankaran, Srednje tehniške šole Koper in BeGrejt Inštituta.

V javni predstavitvi mnenj so govorke in govorci med drugim spregovorili o vzrokih za odhajanje iz učiteljskega poklica in možnih ukrepih za dvig privlačnosti učiteljskega poklica, o pomenu medsebojnih odnosov in zagotavljanju dobre šolske klime, ugledu učitelja v družbi in samopercepciji učiteljev, pomembni vlogi mentorjev za mlade učitelje, o pritiskih staršev in zlorabi šolske inšpekcije. Med drugim pa je bilo izpostavljeno tudi, da vedno bolj kompleksne zahteve učiteljskega poklica v sodobnem času niso privlačne za mlade generacije, ki niso pripravljene na tovrstne izzive. Zato je potrebno ob ustreznih materialnih in finančnih pogojih na šolah spodbujati tudi dobre medsebojne odnose, sodelovalno kulturo in strokovno avtonomijo učiteljev, potrebna pa je tudi določena samorefleksija pedagoških fakultet, ali dajejo bodočim učiteljem kompetence na tistih področjih, ki jih potrebujejo.

Delovna skupina načrtuje do konca leta med drugim organizirati še javno predstavitev mnenj na temo gimnazijskega izobraževanja.