Pandemija COVID-19 je spodbudila države članice Svetovne zdravstvene organizacije (DČ SZO), da z namenom boljšega preprečevanja, pripravljenosti in odziva na pandemije in druge zdravstvene grožnje v prihodnje okrepijo mednarodne pravne podlage. Sprejele so odločitev, da začnejo z dvema ločenima procesoma: 

• vzpostavitev novega mednarodnega instrumenta/sporazuma/pogodbe o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije, ki ga pogaja Medvladno pogajalsko telo (Intergovernmental Negotiating Body - INB);
• spremembe obstoječega Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (International Health Regulations – IHR iz leta 2005), ki ga pogaja Delovna skupina za spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (Working group on Amendments to the IHR - WGIHR.

Glavni namen obeh mednarodnih sporazumov je boljša pripravljenost na dogodke, ki predstavljajo večja tveganja za zdravje in lahko vodijo v izredne razmere.

Mednarodni zdravstveni pravilnik potrebuje posodobitev v smislu hitrejšega informiranja in uporabe digitalne tehnologije pri preprečevanju različnih tveganj za javno zdravje. Ker pa se Mednarodni zdravstveni pravilnik osredotoča na preprečevanje vseh javnozdravstvenih tveganj (okolijska, kemijska, in podobno), je nov mednarodni instrument ključen za vnos novih vsebin, ki se nanašajo predvsem na pandemije in presegajo okvirje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika v tem delu. Med drugim so to:

• zagotavljanje enakega dostopa do orodij za preprečevanje izrednih razmer;
• krepitev zdravstvenih sistemov za odpornost na pandemije;
• omogočanje sodelovanja celotne družbe za zagotavljanje pripravljenosti in odpornosti na pandemije;
• zagotavljanje globalne solidarnosti pri dostopu do zdravil in cepiv;
• ter preprečevanje pandemij s pristopom enega zdravja (povezava med zdravjem ljudi, živali in okolja).

Nobeden od dogovorov ne predvideva mednarodne uzakonitve obveznega cepljenja.

Obveznost cepljenj in ravnanje s tem v zvezi bo tudi v prihodnje ostalo v pristojnosti vsake DČ SZO, kakor tudi prepoved gibanja, obvezne karantene ter osamitve in podobno. 

Resolucija, s katero se je začel proces za sprejem novega mednarodnega instrumenta, je bila sprejeta na posebnem zasedanju Generalne skupščine SZO (GS SZO) 1. decembra 2021.  Predvideno je bilo, da bo zasedanj devet. V začetku novembra 2023 je potekal prvi del 7. zasedanja, ki se takrat ni zaključilo in se bo nadaljevalo v začetku decembra letos. Na voljo je predlog poteka pogajanj. Število zasedanj se lahko sicer z odločitvijo mednarodnega pogajalskega telesa (INB – International Negotiating Body), po potrebi spremeni.

Resolucija, s katero se je začel proces sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, je bila sprejeta na 75. zasedanju generalne skupščine SZO, 27. 5. 2022 (WHA75(9)). Predvidenih zasedanj je osem, 6. zasedanje pa je sklicano za začetek decembra 2023.

Mednarodno pogajalsko telo – INB je začelo z delom februarja 2022 (INB1), ko so se določile metode dela in časovnica pogajanj. Na drugem zasedanju (INB2) so bili predstavljeni preliminarni vsebinski elementi novega sporazuma in sprejet sklep, da bo sporazum sprejet pod členom 19 Ustave SZO, kar bo omogočalo tako pravno zavezujoče in pravno ne-zavezujoče člene. Tretje zasedanje (INB3) je potekalo med 5. in 7. decembrom 2022, kjer so bila zasnovana prva izhodišča (Conceptual Zero Draft) za pripravo pogodbe. Dokument je javno dostopen in služi kot izhodišče za nadaljnje osnutke dokumenta. Na podlagi razprav o izhodiščih, ki so potekala na 4., 5. in 6. zasedanju INB, je bil pripravljen in javno objavljen izhodiščni pogajalski tekst pogodbe, ki naj bi služil kot osnova za doseganje dogovora do maja 2024.

Mednarodni zdravstveni pravilnik je bil nazadnje posodobljen leta 2005. Več držav je od takrat predlagalo spremembe in kot odziv je Generalni direktor SZO pozval vse države, da posredujejo svoje predloge do 30. septembra 2022 (Proposed anadments to the International Health Regulations (2005) submitted in accordance with decision WHA75(9) (2022). Predloge sprememb je podalo 9 DČ (med njimi tudi Republika Češka v imenu EU). Slovenija ni podala svojih predlogov. Predlogi so se nanašali na 32 od 63 členov pravilnika in na 6 od 9 aneksov. Predloge je obravnavala tudi (strokovna) komisija pri SZO, ki je podala svoje mnenje o tehnični smiselnosti sprememb. Delovna skupina za spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika je prvič zasedala med 14. in 15. novembrom 2022 in se dogovorila glede metode dela za posodobitev Mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Zasedanja obeh teles so odprta za vse DČ SZO, o napredku pa se poroča tudi širši javnosti. 

Med obema telesoma (INB in Delovna skupina za spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika) potekajo koordinacije in skupna zasedanja, saj se vsebinsko povezujeta. Pričakuje se, da bosta pred zasedanjem Izvršnega odbora januarja 2024 pripravljeni poročili o napredku pri delu obeh teles.

Ker ima Evropska unija (EU) pomembno vlogo v globalnem zdravju, so države članice vzpostavile proces za vključevanje EU v pogajanja glede obeh mednarodnih sporazumov. V času švedskega predsedovanja je Evropska komisija (EK) v zvezi s potekom pogajanja o novem mednarodnem instrumentu in Mednarodnem zdravstvenem pravilniku pripravila informativni dokument št. 9868/23. S Sklepom Sveta ministrov v času francoskega predsedovanja je bila 3. marca 2022 poverjena EK naloga, da se pogaja v imenu EU. Skladno z odločitvijo Sveta EU naj bi EU in države članice tesno sodelovale v pogajanjih in se uskladile predvsem glede določb, ki niso v izključni kompetenci držav članic EU. Delovna skupina za javno zdravje (Working party on Public Health), je bila določena kot posebni odbor za pogajanja, skladno s členom 218(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki pripravlja stališča EU (Sklep Sveta 2022/451). Slovenija se v pripravo stališč EU vključuje preko Stalnega predstavništva Republike Slovenije (RS) pri Evropski uniji in preko Stalnega predstavništva RS pri uradu Združenih narodov (ZN), saj ima EU tudi v Ženevi svoje predstavništvo za sodelovanje z agencijami ZN. Republika Slovenija tako sodeluje v pogajanjih kot članica EU (teži se k enotnemu stališču) in ne zgolj kot članica SZO.

Za sodelovanje v pogajanjih besedila je bila pri Ministrstvu za zdravje s sklepom ministra 20. marca 2023 imenovana Delovna skupina za sodelovanje pri pripravi novega Mednarodnega instrumenta o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije in spremembe Mednarodnega zdravstvenega  pravilnika. V skupino so bili imenovani kot predsedujoča Nuška Čakš Jager, epidemiologinja iz NIJZ, Kerstin Vesna Petrič, kot predstavnica Ministrstva za zdravje, Andrej Martin Vujkovac, kot predstavnik Stalnega predstavništva RS pri uradu ZN, Gabrijela Korže, kot predstavnica Stalnega predstavništva RS pri EU ter Živa Cotič Zidar, zaposlena pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije.

Naloge delovne skupine so, da zagotavlja strokovna stališča in podaja strokovna mnenja v procesu priprave mednarodnega instrumenta in Mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Pri tem skrbi za ustrezno vključevanje slovenskih strokovnjakov in medresorsko sodelovanje ter redno poroča ministru o napredku pri pripravi dokumentov. Poročila Delovne skupine so objavljena na spletni strani o delovanju Službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo  in so dostopna široki javnosti. Vsa stališča, ki jih skupina pripravi, potrdi minister za zdravje. Stališča morajo biti usklajena z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve.

Delovna skupina je do sedaj posredovala stališče samo glede analize predloga besedila novega mednarodnega instrumenta, ki jo je pripravila EK. Stališče je objavljeno na spletu ministrstva.

Oba procesa naj bi bila zaključena do zasedanja GS SZO maja 2024, ko se bosta sprejemala tako resolucija za potrditev novega mednarodnega instrumenta kot spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Do takrat imajo države možnost predlagati spremembe v besedilu.

Če bo prišlo do sprejetja na Generalni skupščini SZO (GS SZO), bo novi mednarodni instrument odprt za podpise držav članic in šele, ko bo zbranih dovolj podpisov, bo stopil v veljavo, vendar zgolj za države, ki ga bodo ratificirale.

Mednarodni zdravstveni pravilnik sicer na podlagi Ustave SZO države na mednarodni ravni zavezuje k njegovemu izvajanju brez ratifikacije. Notranje pravno pa ima vsaka država možnost, da se odloči, da pravilnik zanjo ne velja, ali da na posamezne člene poda pridržke, kar mora sporočiti Sekretariatu SZO. Tudi za spremenjeni Mednarodni zdravstveni pravilnik bo veljalo, da ga država sprejme in ratificira, v primeru pa, da se z določbami v celoti ne strinja ali ne more izpolniti posamezne določbe, poda na SZO uradni pridržek za posamezno določbo ali uradno napove, da Mednarodnega zdravstvenega pravilnika ne bo ratificirala (opt-out). V tem primeru se seveda postavlja vprašanje, kako se bo ob taki odločitvi urejalo posamezne elemente za obvladovanje nalezljivih bolezni v mednarodnem prometu in še posebej znotraj EU.