Konferenca je organizirana z namenom ozaveščanja o pomembnosti strokovnega znanja in izkušnj za vlaganje v digitalno prihodnost države ter spodbujanja držav k sodelovanju pri zagotavljanju svobodnega, odprtega in varnega digitalnega sveta.

Državni sekretar Marko Štucin je ob otvoritvi v video nagovoru pozdravil prizadevanja udeležencev glede krepitve kibernetskih zmogljivosti in kibernetske odpornosti ter poudaril, da Slovenija močno podpira poziv iz Akre (t.i. Accra call), ki so ga udeleženci sprejeli ob odprtju konference. Ta namreč opozarja na še vedno prisotne digitalne razlike, neenakosti v znanju in omejen dostop do virov kibernetske varnosti, zlasti v državah v razvoju. Slovenija podpira poziv k večjemu vključevanju krepitve kibernetskih zmogljivosti v tradicionalne razvojne programe, saj poudarja potrebo po vključitvi kibernetske odpornosti v nacionalne in mednarodne razvojne naložbe, da se zagotovi trajnost razvojnih rezultatov ob vse večjih kibernetskih grožnjah.

Na panelu "Razmišljaj globalno, gradi lokalno" o regionalnem pomenu krepitve kibernetskih zmogljivosti, ki ga je soorganizirala Slovenija, je aktivno sodeloval nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti, veleposlanik Tadej Rupel. Panelisti so razpravljali o vlogi regionalnih centrov za kibernetske zmogljivosti pri krepitvi lokalne, regionalne in mednarodne odgovornosti za ukrepe. Govorili so tudi o različnih vlogah in modelih upravljanja za vzpostavitev regionalnih centrov za krepitev kibernetskih zmogljivosti in dobrih praksah, standardih, pridobljenih izkušnjah in virih, ki prispevajo k uspešnim partnerstvom za krepitev kibernetskih zmogljivosti.

V svojem nastopu je veleposlanik Rupel poudaril pomen ustanavljanja regionalnih centrov s strateškim poudarkom na dobrih praksah. Kot primer je izpostavil regionalni center za kibernetske zmogljivosti Zahodnega Balkana (WB3C), ki ga je Slovenija skupaj s Francijo in Črno goro ustanovila v Podgorici. WB3C je močno orodje za izboljšanje kibernetske odpornosti regije Zahodnega Balkana z različnimi usposabljanji in vzpostavitvijo regionalne platforme za izmenjavo informacij in najboljših praks za izboljšanje kibernetske varnosti. Poudaril je, da si morajo regionalni centri prizadevati za trajnostni način delovanja, kar pomeni, da bi morali ustvariti sistem, kjer bi strokovnjaki usposabljali učence, ki bi kasneje sami postali strokovnjaki in se vrnili v Center ter izobraževali dalje. S spodbujanjem tega cikla centri zagotavljajo stalen vir usposobljenih strokovnjakov v regiji in niso vedno znova odvisni od zunanjih strokovnjakov. Prav to se tudi poskuša doseči z WB3C. Slovenija, Francija in Črna Gora so 16. oktobra letos podpisale sporazum, s katerim je center WB3C zaživel. Kot mednarodna organizacija bo predvidoma vzpostavljen leta 2025, njen cilj pa bo ustvariti skupnost, ki bo v vseh pogledih skrbela sama zase.

Veleposlanik Rupel je sodeloval tudi na panelu, ki je preučeval pomen sinergij različnih mednarodnih aktivnosti v istih regijah.