Slovensko delegacijo bo v prvem tednu v času Vrha voditeljev predstavljala predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, v drugem tednu pa minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. Stališče Slovenije v okviru Evropske unije bo v času zasedanja zastopala pogajalska ekipa, ki jo sestavljajo strokovnjaki z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, na čelu z glavno pogajalko Tino Kobilšek.

Glavni cilj konference je zagotoviti pomemben, ambiciozen politični signal za usmerjanje podnebnih politik in ukrepov ter s tem omejiti globalno segrevanje na 1,5 °C, skladno s Pariškim sporazumom. S politično fazo bo zaključen prvi globalni pregled stanja v okviru Pariškega sporazuma.

Konferenca se bo pričela z otvoritvenim zasedanjem 30. novembra, nato pa nadaljevala z Vrhom voditeljev 1. in 2. decembra (angleško World Climate Action Summit), na katerem se pričakuje udeležbo več kot 170 predsednikov držav in vlad. Sledijo pogajanja na tehnični ravni v prvem tednu zasedanja, v drugem tednu pa ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni, ko bodo tudi sprejeti krovni sklepi oz. zaključni dokument konference. Med celotnim zasedanjem bodo vzporedno s pogajalskim procesom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (angleško United Nations Framework Convention on Climate Change -UNFCCC) potekale politične kampanje in dogodki na različnih ravneh, posvečeni posameznim temam, ki jih organizirajo Združeni arabski emirati kot predsedujoča država COP28.

Letošnja Podnebna konferenca predstavlja pomemben mejnik, saj se bo s politično fazo zaključil proces prvega Globalnega pregleda stanja (angleško Global stocktake) izvajanja Pariškega sporazuma, ki je na tehnični ravni potekal zadnji dve leti. Njegov namen je opraviti kolektivni pregled trenutnega stanja izvajanja sporazuma na vseh ključnih področjih (blaženje, prilagajanja, sredstva za izvajanje) in podati priporočila za nadaljnje ukrepanje, pogodbenicam pa bo služil kot podlaga za pripravo posodobljenih nacionalno določenih prispevkov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP).

Združeni arabski emirati bodo na področju blaženja podnebnih sprememb v ospredje letošnje konference postavili dogovor o ukrepih za pravičen energetski prehod, hkrati pa predlagali dogovor o globalnih ciljih na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Nadaljevali se bodo tudi pogovori v smeri odprave fosilnih goriv ter subvencij za fosilna goriva, kar kot nujno za bistveno zmanjšanje emisij TGP izpostavlja tudi 6. sintezno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (angleško Intergovernmental Panel on Climate Change - IPCC).

Ena izmed osrednjih prioritet bo tudi področje podnebnega financiranja. V ospredju bo predvsem mobilizacija finančnih virov za doseganje kolektivnega finančnega cilja, to je 100 milijard dolarjev letno za podnebne ukrepe v državah v razvoju, ki naj bi ga dosegale med leti 2020-2025. Nadaljevali se bodo pogovori glede vprašanja uskladitve vseh finančnih tokov, tako javnih kot zasebnih, s cilji Pariškega sporazuma ter glede operacionalizacije novega Sklada za izgube in škode.