Na zasedanju so udeleženci med drugim obravnavali prilagoditve delovnega programa in proračuna 2024–2025 in globalne izzive varnosti preskrbe s hrano.

Državni sekretar dr. Germšek je v nagovoru poudaril, da je globalni prehranski sistem izjemno občutljiv, kar lahko vodi v negotovosti v verigi preskrbe s hrano ter posledično v destabilizacijo gospodinjstev, skupnosti in celo narodov. Ob tem je dodal: »Poleg naraščanja svetovnih cen hrane smo priča posledicam podnebnih sprememb, ki še dodatno ogrožajo stabilnost globalnega prehranskega sistema. Še posebej so ogrožene države v razvoju, znotraj njih pa najbolj ranljive skupine prebivalstva, kot so ženske, otroci in starejši.« Ob tem je poudaril tudi, da lahko do izboljšanja pripelje predlog spremembe delovnega programa in proračuna FAO za obdobje 2024–25, ki med drugim zagovarja ustanovitev novega urada FAO za mlade in ženske. Ta bo podprl in spodbujal razvoj kmetijstva ter pomenil novo priložnost za omenjeni ranljivi skupini.

V nagovoru se je dr. Germšek dotaknil tudi številnih konfliktov, ki so ohromili tudi svetovno prehransko varnost. Dodal je, da je pri tem ključno sodelovanje in partnerstva med državami, ki lahko privedejo do uresničevanja skupnih ciljev, določenih v Agendi 2030. »Le skozi tesno sodelovanje, trajnostna partnerstva ter združene napore lahko oblikujemo boljšo prihodnost, kjer je dostop do hrane zagotovljen vsem, ne glede na njihov položaj ali lokacijo.«

Ostalim udeležencem je državni sekretar predstavil tudi škodo, ki so jo avgustovske ujme povzročile v slovenskem kmetijstvu. Izpostavil je, da ekstremne vremenske razmere, kot so pozeba, obilne padavine, močne poplave in veter, močno vplivajo na kmetijsko pridelavo ter ogrožajo tako nacionalno kot globalno varnost preskrbe s hrano: »Če želimo povečati produktivnost in inovativnost v kmetijstvu, je ključno vlagati v  raziskave in razvoj ter razvijati nove tehnologije in modernizirati kmetijstvo.«

Svet FAO bo zasedanje sicer zaključil v petek, 8. decembra.