»Z letošnjim letom zaključujemo programsko obdobje 2014-2020, hkrati pa smo že vstopili v programsko obdobje 2021-2027 ter začeli izvajanje tretjega programa evropske kohezijske politike v Sloveniji. Slovenija je na današnji dan na 96 odstotkih porabe evropskih sredstev iz obdobja 2014-2020, kar pomeni, da bomo zagotovo izkoristili vsa razpoložljiva evropska sredstva, kar je približno 3,3 milijarde evrov,« je v uvodu izpostavil minister Jevšek.

Osrednji del dogodka je bil namenjen predstavitvi evropske kohezijske politike in panelu z naslovom Reševanje potreb mladih v okviru evropske kohezijske politike. V okviru dogodka pa so različne organizacije predstavile tudi zanimive projekte za mlade, ki so bili podprti z evropskimi sredstvi.

Državni sekretar mag. Marko Koprivc, ki je vodil panelno razpravo, je uvodoma izpostavil: »Ključno je, da vsebine oblikujemo v sodelovanju s čim širšim krogom partnerjev, da slišimo realne potrebe in izzive s strani tistih, ki delajo neposredno z ljudmi na terenu. Naša želja je, da se oblikujejo politike in usmeritve na način, da bomo od teh pomembnih evropskih sredstev imeli korist vsi, predvsem pa, da bodo vsi ljudje deležni pozitivnih učinkov tega razvoja, ki nam ga evropska sredstva omogočajo.«

Govorke v razpravi, mag. Tina Kosi, direktorica Urada Republike Slovenije za mladino; Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije; Arina Šmidt, mladinska delegatka pri Organizaciji združenih narodov; Jana Rožac z Zavoda za zaposlovanje in Tina Divjak, namestnica direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) in vodja zagovorništva so v razpravi izpostavile tri ključna področja, ki v tem trenutku najbolj zanimajo mlade, to so stanovanjska problematika, trg dela in prekarnost ter podnebne spremembe in trajnostna mobilnost.

Za področje mladih je v programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 predvideno sofinanciranje programov področja »Konkurenčnejša in pametnejša Evropa«, v okviru katerega je skupaj na voljo 727 milijonov evrov za razvoj, raziskave in inovacije; naložbe v raziskovalno infrastrukturo in raziskovalne zmogljivosti ter za digitalizacijo. Zelo pomembno pa je tudi področje »Socialna Evropa«, v okviru katerega je skupaj na voljo 741 milijonov evrov za programe socialne vključenosti, zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja.

»Poleg programa evropske kohezijske politike pa ne smemo pozabiti tudi na druge vire, predvsem na sredstva Norveškega finančnega mehanizma. To je zelo pomemben vir financiranja tudi v okviru javnih razpisov, ki jih pripravlja CNVOS,« je še poudaril Koprivc.

Sklepni del dogodka je bil namenjen vprašanjem in razpravi ter možnosti seznanitve z izvedenimi projekti s pomočjo evropskih sredstev.