V zvezi z izpostavljenostjo prehranskega sistema uvozu in s tem povezanimi okoljskimi vplivi je dr. Žiga Malek poudaril, da okoljski vplivi prehranskega sistema sežejo preko meja Slovenije, saj večji del hrane uvozimo. Pri upoštevanju okoljskega vtisa slovenske prehrane je potrebno upoštevati tudi morebitne vplive na talne in vodne vire, biotsko raznovrstnost in izpuste toplogrednih plinov na območjih, od kjer hrano uvažamo. Številna območja, od koder uvažamo hrano ali pa krmo za živino, so v zadnjih letih trpela izredne suše (podobno kot sicer Slovenija), hkrati pa so v mnogih od teh območij vodni in talni viri močno degradirani. Pogosto z uvozom kmetijskih vnosov in hrane vplivamo tudi na ekosisteme izven Evrope, kot npr. neposredno z uvozom soje za krmo iz Brazilije, ali pa mesa iz sosednjih evropskih držav, ki za krmo prav tako uporabljajo krmo iz tropskih območij Južne Amerike. Na seji so spregovorili o vplivih, ki jih je po zagotavljanju na podnebne spremembe bolj odpornega prehranskega sistema z manj okoljskimi vplivi potrebno nasloviti.

Prof. dr. Martina Bavec je izpostavila, da je potrebno prepoznati in priznati širše družbene, ekonomske in okoljske prednosti lokalne ekološke pridelave, ki je med kmetijskimi panogami po samooskrbnosti med najnižjimi (25-30%). Ekološka pridelava na njivah omogoča ohranitev kakovosti podtalnice oz. pitne vode, zato je potrebno tako pridelavo spodbujati na vodovarstvenih območjih s preusmeritvijo državnih zemljišč/njiv v ekološko rastlinsko pridelavo. Izboljšanje kakovosti podtalnice s preusmeritvijo v ekološko pridelavo je po izračunih na Bavarskem za uporabnika/plačnika vode 27x cenejša kot so tehnični postopki priprave pitne vode. Člani in članice so se strinjali, da je potrebno najranljivejšim skupinam prebivalcev omogočiti dostop do ekološko pridelane hrane, ki je najmanj obremenjena z ostanki pesticidov in drugih polutantov. Po vzoru iz tujine moramo okrepiti organizacije ekoloških kmetov za uspešnejše nastopanje na trgu, povezovanje v celotni verigi in izboljšanje tehnik pridelovanja. Država naj zagotovi več sredstev za informiranje, ozaveščanje, izobraževanje in promoviranje ekološkega kmetijstva. Po vzoru EU, naj država tudi zagotovi vsaj 30% sredstev za raziskave in inovacije za potrebe ekološkega kmetijstva na vseh nivojih in raziskovalno razvojnih programih s področja, kmetijstva, živilstva in sorodnih področij.

Ob obravnavi točke o spodbujanju razvoja ekološke rastlinske pridelave v Sloveniji je Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavila stanje na področju ekološke rastlinske pridelave v Sloveniji in ukrepe, ki jih izvaja ministrstvo za na tem področju. V strukturi ekološke pridelave zavzema pridelava rastlinske hrane za neposredno porabo ljudi (žitarice, sadje, zelenjava) zelo majhen del. Ker je kar nekaj ovir za večanje dostopnosti do slovenske ekološke hrane na trgu, je potrebno istočasno podpirati tako pridelavo kot tudi celotno verigo vrednosti od vil do vilic. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v kratkem pripravilo možne izboljšave k celovitem pristop podpore skozi trenuten Strateški načrt Skupne kmetijske politike.

Prof. ddr. Ana Vovk je povedala, da je lokalna pridelava varen steber samooskrbe, nosilci in izvajalci slednje pa potrebujejo (zlasti praktična) znanja, zato naj država podpre samooskrbno izobraževanje, ki sedaj poteka stihijsko. Omogoči naj se dostop do zemljišč vsem, ki želijo pridelovati hrano na enostavnejši način. Poleg ekološke in biodinamične pridelave naj se uradno podpre permakultura, ki je več kot trajnostni način pridelave, saj vključuje odgovoren način življenja z omejenimi naravni viri, kar je v sedanjem času nujno, da se promovira.

Strateški svet je prepoznal pomembno vlogo ekološkega kmetijstva in potrebo po celoviti podpori v celotni verigi vrednosti za ekološko rastlinsko hrano in njeno vlogo pri zdravju državljanov, varovanju okolja in doseganja podnebnih ciljev.