Babištvo kot kulturna praksa

Babištvo vključuje znanja in veščine, ki spodbujajo dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Babice zagotavljajo neprekinjeno oskrbo in podporo med naravnimi procesi nosečnosti, poroda in po rojstvu. Pri tem uporabljajo z dokazi podprte raziskave, intuicijo ter empirično in tradicionalno znanje. Babištvo zagotavlja temeljne človekove pravice, zlasti za ženske. Babištvo lahko opravljajo ljudje ne glede na spol, vendar ostaja večina izvajalcev babištva ženskega spola.

"Bistvo babištva je ljubeča skrb za žensko v času, ko ta pričakuje in rojeva otroka. Babiška vednost je plod pretehtanih tradicij porodne pomoči, sodobnih znanstvenih spoznanj in premišljenih izkušenj, ki jih babice pridobivajo pri porodih. Z vidika javnega zdravja napredno babištvo razumemo kot pomemben dejavnik krepitve zdravja in priložnost za opolnomočenje žensk kot mater, to pa prispeva k dobrobiti celotne družbe", je povedala Zalka Drglin, strokovna sodelavka pri nominaciji, Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Poleg medicinskega in anatomskega znanja se babice zanašajo na čutila dotikanja, vonjanja, čutenja in opazovanja. Njihove spretnosti in znanje so skupnosti varovale, razvijale in prenašale skozi številne generacije. Dandanes se prenašajo v formalnih, neformalnih in priložnostnih izobraževalnih okoljih. Babištvo vključuje posebne kulturne prakse, besedišče, praznovanja in obrede, kot je rezanje popkovine.

Vpis, ki temelji na pobudah skupnosti

Babice so glavne nosilke in izvajalke, ki se pogosto združujejo v skupine ali združenja, in so spodbudile vpis te nesnovne dediščine. Tudi druge mreže, kot so akademske ustanove ali organizacije za porod, dojenje, pravice žensk in načrtovanje družine, spodbujajo prenos veščin in znanja. Poleg obsežnega mednarodnega posvetovalnega postopka za pripravo nominacijskega dosjeja so bile babiške skupnosti in skupine čim širše vključene tudi na nacionalni ravni.

V izjavi po vpisu je kolumbijska babica Liceth Quiñones povedala:

»Babice iz osmih držav, ki so sodelovale pri tej nominaciji, smo naredile ta prvi korak, da bi znanje o babištvu uvrstile v neizmerno kulturno dediščino planeta, saj smo trdno prepričane, da je ta kulturni element potrebna praksa za zagotavljanje blaginje različnih človeških skupnosti. Od naših modrih starešin smo prejeli sposobnost, da prisluhnemo ženskam na poti v materinstvo, njihovim telesom in dušam, skrbimo zanje in za telesa ter pomagamo pri njihovem zdravljenju. Zagotavljamo tudi utrjevanje družinskih, skupnostnih in duhovnih mrež, da lahko novorojenčki najdejo popolno pot v svojem življenjskem razvoju. Danes in vedno se zavedamo, da smo varuhi znanja prednikov, zgrajenega iz prakse, ki je enako veljavno kot znanstveno medicinsko znanje.«

Nominacijo so pripravila združenja babic iz osmih držav v sodelovanju z ministrstvi ter strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja. K nominaciji se lahko pridružijo tudi druge države in tako podprejo varovanje babištva.

Nesnovna kulturna dediščina

Nesnovna kulturna dediščina vključuje žive tradicije s področja plesa, gledališča, glasbe, ustnega izročila, znanja o okolju in obrtnih tehnik. Od leta 2003 se je Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine pridružilo 180 držav.

Enote nesnovne dediščine iz nacionalnih seznamov se lahko predlagajo za enega od treh mednarodnih Unescovih seznamov. Med njimi sta na primer kultura savn na Finskem in reggae na Jamajki. Države pogodbenice predlagajo tudi večnacionalne nominacije, da bi spodbujale mednarodno sodelovanje ter predstavile skupno in vključujočo kulturno dediščino človeštva. O vpisu novih kulturnih oblik na Unescove sezname nesnovne kulturne dediščine vsako leto odloča medvladni odbor po priporočilu ocenjevalnega organa.

Babištvo je že sedmi vpisani element iz Slovenije na reprezentativnem seznamu.