S sprejemom Portoroške deklaracije se bodo države zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost. Pogajanja o vsebini Portoroške deklaracije vodi Slovenija že več tednov, prva dva dni zasedanja pa je potekal še intenzivni zaključek pogajanj, ki jih je v imenu Slovenije vodila dr. Nataša Bratina, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Deklaracija bo predvidoma sprejeta jutri pozno popoldne na ministrskem delu zasedanja COP 23 (angleško Conference of Parties – COP).

Sprejeta deklaracija bo predstavljala okvir programa dela v naslednjem dvoletnem obdobju, ko Barcelonski konvenciji predseduje Slovenija.

Glavni poudarki Portoroške deklaracije:

• izvajanje zavez globalnih sporazumov s področja biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in onesnaževanja na regionalni ravni v Sredozemlju,
• spodbujanje medregionalnega in čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja voda in morja na osnovi pristopa »od izvira do morja«,
• povezava upravljanja porečij, obale in morja z upoštevanjem ekosistemskega pristopa pri načrtovanju rab voda in vodnih virov,
• prilagoditev na podnebne spremembe,
• preprečevanje onesnaževanja in nastanka odpadkov (s poudarkom na plastiki), skladno z globalnimi in regionalnimi zavezami,
• aktivno vključevanje mladih in spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja.

Ustanovljen regionalni center za podnebne spremembe

Države pogodbenice so na zasedanju soglasno podprle ustanovitev novega regionalnega centra za podnebne spremembe, ki ga bo gostila Turčija in bo predvidoma začel z delovanjem leta 2025. Gre za pomembno dejanje na regionalni ravni za učinkovito izvajanje globalnih zavez v boju proti podnebnim spremembam.

Slovenija je kot gostiteljica Konference za Sredozemlje – COP 23 ponosna, da intenzivno delo na zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije v Portorožu prispeva k uspešnemu zasledovanju glavnega slogana konference: “Zeleni prehod v Sredozemlju: od odločitev k dejanjem”.

Stranski dogodki

Tudi danes so se vzporedno z zasedanjem odvijali stranski dogodki, ki kot odprti forum skupaj s predstavniki nevladnih ter strokovno-znanstvenih organizacij za razpravo odpirajo aktualne vsebine s področja varovanja morja in obal ob vse večjem vplivu podnebnih sprememb in onesnaževanju voda.

Na stranskem dogodku na temo Sodobna orodja za spodbujanje trajnostnega modrega gospodarstva v Sredozemlju je aktivno sodelovala tudi Slovenija in predstavila slovenske dosežke pri odstranjevanju mikro plastike iz vodnega okolja ter sodobna tehnologija za opazovanje in spremljanje dinamičnih procesov v porečjih, obalah in morju.

Mag. Lenča Humerca Šolar iz Ministrstva za naravne vire in prostor je predstavila področje pomorskega prostorskega načrtovanja (angleško Marine Spatial Plan – MSP) na nacionalni ravni ter z njim povezan Pomorski prostorski plan Slovenije (PPP) – strateški prostorsko-razvojni dokument. PPP je Slovenija sprejela leta 2021 in določa cilje ter usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj dejavnosti in rabe na morju.  Dr. Andrej Kržan iz Kemijskega inštituta je opozoril na problematiko vse večje uporabe plastike oziroma mikro plastike v vsakdanjem življenju ter ob tem ponudil rešitev s predstavitvijo posebnih filtrov za pralne stroje, ki lovijo mikro vlakna. Dr. Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje.si pa je predstavil zmogljivosti slovenskega satelita za namen pridobivanja podatkov, s katerimi lahko v bodoče omejimo posledice naravnih nesreč, kot so gozdni požari, poplave in suše.

V uvodu je dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za naravne vire in prostor, nacionalni koordinator Barcelonske konvencije predstavil pomembnost upoštevanja modrih (reke, morja) in zelenih (obala, gozdovi) koridorjev pri prostorskem načrtovanju. V razpravi so se sodelujoči strinjali, da prihodnost modrega gospodarstva temelji na upoštevanju modre in zelene infrastrukture. Pri tem pa je v načrtovanje in odločanje nujno vključevanje lokalnih skupnosti, znanosti in mladih.