V Sloveniji so za velik del napredka zaslužni socialni transferji, ki krepijo socialno zaščito družin z otroki in zvišanje minimalne plače. Do leta 2018 je minimalna plača v Sloveniji postala tretja najvišja v primerjavi s povprečno plačo; višja je bila samo v Franciji in na Portugalskem. Med letoma 2013 in 2021 je posledično revščina zaposlenih padla z 7,1 na 4,8 odstotka, čemur je sledilo tudi 31-odstotno zmanjšanje revščine otrok.

»Za uspeh pri zmanjševanju revščine so ključni ukrepi, ki so bili sprejeti na pobudo Levice, tu sta bila ključna predvsem dvig denarne socialne pomoči in dvig minimalne plače ter tudi dvig starševskega dodatka. Na te stvari smo ponosni, ampak po drugi strani vemo, da obstajajo kategorije otrok, ki so še vedno živijo v revščini in naš cilj je revščino kot tako izkoreniniti,« je ob spodbudnih podatkih dejal Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo s tem namenom pripravili Akcijski načrt Jamstvo za otroke 2022 – 2030, ki je bil aprila letos sprejet tudi na Vladi Republike Slovenije. Skupaj z drugimi resorji smo pripravili nabor 62 ukrepov, ki ranljivim otrokom omogočajo bolj enakovreden dostop do storitev predšolske vzgoje in varstva, izobraževanja (vključno s toplo malico in šolskimi dejavnostmi), široko dostopnega zdravstvenega varstva ter učinkovitega dostopa do zdrave prehrane in ustrezne nastanitve, oblikovali pa smo tudi dodatne ukrepe, ki so usmerjeni v podporo in pomoč staršem.

Ponosni smo, da Slovenija tudi po podatkih Eurostata že vrsto let beleži najnižjo stopnjo revščine in socialne izključenosti otrok med vsemi državami članicami Evropske unije. Sočasno pa se zavedamo, da več deset tisoč otrok še vedno živi v težkih socialnih razmerah brez dostopa do osnovnih storitev in dobrin, zato bomo tudi v prihodnje vse napore usmerili v krepitev podpornih sistemov pomoči, da bo število socialno izključenih otrok v Sloveniji še naprej iz leta v leto manj. Nenazadnje je Slovenija ena redkih držav na svetu, ki ima otrokove pravice in zaščito otrok zapisane v ustavi, kar pomeni, da mora biti načelo največje otrokove koristi vodilo vseh zakonskih rešitev, ki neposredno ali posredno zadevajo otroka.