Na splošni razpravi je državni sekretar Štucin izrazil podporo delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je v korist celotne mednarodne skupnosti, in poudaril pomen njegove neodvisnosti in nepristranskosti. Katerokoli hudodelstvo je nesprejemljivo in trpljenje vsake žrtve nedopustno. To mora biti vodilo tako pri delovanju sodišča, kot pri podpori držav njegovim aktivnostim, da bodo lahko enako obravnavane vse situacije, vključno s Palestino in Ukrajino. 

Državni sekretar je poudaril tudi pomen sodelovanja s sodiščem in med državami pogodbenicami, ostalimi državami in mednarodnimi organizacijami. Pri tem je pomembna tudi Ljubljansko-haaška konvencija, sprejeta 26. maja 2023 v Ljubljani, ki bo okrepila pravni okvir za mednarodno pravosodno sodelovanje pri preiskovanju in pregonu mednarodnih kaznivih dejanj. 

Potrdil je zavezo k zaščiti pravic žrtev in pomoči žrtvam hudodelstev, zaradi česar Slovenija med drugim prispeva v Sklad Mednarodnega kazenskega sodišča za žrtve. Opozoril je na pomen zagotavljanja zadostnih sredstev za Mednarodno kazensko sodišče, ki bodo omogočala izpolnjevanje mandata sodišča in pričakovanj pogodbenic ter mednarodne skupnosti. 

V luči izvolitve Slovenije za članico Urada skupščine za mandat 2024-2026 je državni sekretar Štucin potrdil nadaljnje delovanje Slovenije v korist krepitve Mednarodnega kazenskega sodišča in celotnega sistema Rimskega statuta. Slovenija je bila članica Urada že dvakrat, in sicer 2015-2017 in 2018-2020. 

Državni sekretar Štucin je ob tem tudi čestital novoizvoljenim sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča, med katerimi je tudi Beti Hohler, ki bo s tem postala prva sodnica mednarodnega sodišča iz Slovenije. 

Ob robu zasedanja se je na pogovorih srečal tudi s predsednico skupščine, predsednikom Mednarodnega kazenskega sodišča, tožilcem in tajnikom sodišča. Kot govorec bo sodeloval tudi na stranskem dogodku ob predstavitvi prenovljene politike tožilstva glede otrok.