Slovesno odprtje prenovljenega vozlišča in železniške postaje v Pragerskem
Udeleženci odprtja železniškega vozlišča in železniške postaje v Pragerskem, med njimi minister dr. Jevšek | Avtor: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
»Izvedba celotnega projekta prenove je trajala od konca meseca maja 2021 do sredine letošnjega oktobra, v tem času je bilo obnovljeno postajno poslopje, saniran objekt signalnovarnostnih naprav in vodni stolp ter preurejen prometni urad,« je povedal državni sekretar Rajh. V nadaljevanju je navedel nekaj konkretnih številk, kaj vse je bilo narejeno:
- nadgradnja tirov v dolžini dobrih 18 kilometrov
- nadgradnja signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav (SVTK),
- nadgradnja vozne mreže (18,3 km),
- obnova cest v dolžini skoraj 6 kilometrov,
- protihrupne ograje v dolžini 2 km,
- rušenje in odstranitev 12 objektov.
Po besedah ministra Jevška, je bila celotna naložba vredna dobrih 113 milijonov evrov, del sredstev je prišel iz evropskih skladov.
»Izvedena posodobitev je primer dobro naloženih evropskih in nacionalnih sredstev, saj predstavlja konkretno korist za lokalno skupnost, prebivalce in za gospodarstvo. Prenovljena železniška postaja je bolj privlačna, predvsem pa bolj varna in dostopna za potnike, hkrati omogoča učinkovit mednarodni železniški tovorni promet,« je dejal minister Jevšek.
Poudaril je, da je temeljni cilj evropske kohezijske politike, za katero EU namenja znatna sredstva, »boljša kakovost življenja ljudi ne glede na to, v kateri državi in kateri regiji EU živijo«.
Da je prenovljena železniška postaja in vozlišče Pragersko pomembna pridobitev za lokalno okolje, je poudaril tudi župan Slovenske Bistrice Žagar: » Železniško križišče in postaja sta pomembna za razvoj Pragerskega, saj se je kraj z železnico razvil. Hvala vsem, ki so sodelovali pri izvedbi in hvala tudi krajanom za potrpežljivost med izvajanjem del.«
Železniška postaja Pragersko je namenjena tovornemu in potniškemu prometu v notranjem in mednarodnem prometu in je sestavni del jedrnega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), saj leži na stičišču Baltsko-jadranskega koridorja, ki poteka v smeri Gradec–Šentilj–Maribor–Ljubljana–Koper/Trst in Sredozemskega koridorja, ki poteka v smeri Benetke-Trst/Koper–Ljubljana–Pragersko–Hodoš–Budimpešta.