Letos zaznamujemo 75. obletnico obeh dosežkov medvladnega sodelovanja mednarodne skupnosti v okviru OZN, ki sta bila plod uvidov, da je treba svet urediti drugače, da se tragedije druge svetovne vojne ne bi nikoli več ponovile. Ta dokumenta sta hkrati vzbujala upanje na boljšo povojno ureditev, a žal še vedno nista v zadostni meri uresničena za vse ljudi. Načela Konvencije o genocidu so neločljivo povezana z odgovornostjo zaščititi (angleško The Responsibility to Protect - R2P), njeno izvajanje pa je ključno pri izpolnjevanju naše skupne zaveze za preprečevanje množičnih grozodejstev in izpolnitev obljube »nikoli več«. 

V času, ko na svetu divja okrog 55 oboroženih konfliktov, v katerih je prebivalstvo resno ogroženo in je tarča dejanj, ki vodijo v množična grozodejstva (genocid, vojna hudodelstva, etnično čiščenje in hudodelstva zoper človečnost), sta ponovno ozaveščanje in opozorilo, da morajo države prebivalstvo z ustreznimi sredstvi zaščititi pred temi procesi, še kako pomembna.

Članice Globalne mreže kontaktnih točk za odgovornost zaščititi (R2P), med katerimi je tudi Slovenija, smo pripravile javno pismo ob 75. obletnici konvencije, naslovljeno na vse članice OZN, ki so odgovorne za zaščito prebivalstva. Upanje daje »Nova agenda za mir«. Skupaj z načelom odgovornosti zaščititi je podlaga za celovit okvir in spodbuja k sodelovanju med sistemom OZN, državami članicami, regionalnimi organizacijami in civilno družbo, da bi prispevali svoj delež za svet, v katerem prebivalstvo ne bo ogroženo zaradi genocida. Naj nas 9. december spomni, da je treba storiti vse za zaščito prebivalstva ter za svet brez genocida in množičnih grozodejstev.

Slovenija odločno podpira boj proti nekaznovanosti in za zagotavljanje odgovornosti za mednarodna hudodelstva. Steber mednarodnega kazenskega pravosodja predstavlja Mednarodno kazensko sodišče, v pristojnost katerega na podlagi njegovega ustanovnega akta – Rimskega statuta, sodi pregon najtežjih mednarodnih hudodelstev, med njimi tudi genocida. Priznanje aktivni vlogi Slovenije v boju proti nekaznovanosti izkazujeta tudi dve uspešni kandidaturi na 22. skupščini držav pogodbenic Rimskega statuta, ki pravkar poteka v New Yorku. Slovenija je bila ponovno izvoljena v Urad skupščine, Beti Hohler, ki jo je Slovenija nominirala za sodniško kandidatko, pa je bila izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča.

Slovenija bo s 1. januarjem 2024 začela dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Med drugim si bo prizadevala, da bo Varnostni svet OZN naredil več za preprečevanje procesov, ki vodijo v spopade oz. v njihovo eskalacijo in grozodejstva, ter v zgodnje in ustrezno odzivanje nanje. Kot članica VS OZN bo Slovenija opozarjala na grobe in sistematične kršitve ter zlorabe človekovih pravic, ki bi lahko vodile v izbruh oboroženih spopadov, ter se zavzemala za krepitev in pravočasno sprejemanje ukrepov preventivne diplomacije. Prav tako bo podpirala delo mednarodnih sodišč, tribunalov in drugih mehanizmov za zagotavljanje odgovornosti za mednarodna hudodelstva, saj v tem vidi pomemben element za preprečevanje tragičnih zgodb iz zgodovine in proti njihovemu ponavljanju.

Okvir za prepoznavanje grozodejstev

Framework of Action - A Resource for States (v angleščini)