Ministrica Fajon je pred začetkom zasedanja skupaj z zunanjim ministrom Portugalske Joăom Gomesom Cravinhom sklicala sestanek z zunanjimi ministri Španije, Belgije, Irske, Luksemburga in Malte, na katerem so razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu. Ministri so pozvali k takojšnjemu in trajnemu humanitarnemu premirju, prepovedi izdajanja vizumov za skrajne naseljence na Zahodnem bregu, kot so uvedle ZDA, ter k partnerstvu za rešitev dveh držav in trajne varnosti za Izraelce in Palestince. Ministrica je podprla tudi predlog za zaostritev sankcij proti palestinski teroristični organizaciji Hamas: “Obsojam vse vrste terorja in nasilnih dejanj, zato sem podprla zaostritev sankcij zoper Hamas".

"Ključno je vzpostaviti humanitarno premirje v Gazi, da preprečimo eksodus, genocid, etnično čiščenje. Kar se dogaja v Gazi je humanitarna katastrofa izjemnih razsežnosti. Število smrtnih žrtev, ki bo kmalu doseglo 20.000, je grozljivo. Obžalujem, da v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov v petek ni bila sprejeta resolucija, ki jo je kosponzorirala Slovenija. Kljub temu bomo nadaljevali z napori v smeri trajnega premirja, zaščite civilistov in izpustitve vseh talcev. To je naša dolžnost," je poudarila ministrica Fajon in dodala: "Delati moramo na pripravi mirovnega načrta. Če lahko mirovna konferenca v določenem časovnem okviru opredeli odločilne korake za rešitev dveh držav, jo v celoti podpiram. Končni cilj je mirno življenje Izraelcev in Palestincev z ramo ob rami. Čas se izteka."

Ministri so tudi na tokratnem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve velik del razprave namenili ruski agresiji na Ukrajino. V razpravi se jim je uvodoma pridružil minister za zunanje zadeve Ukrajine Dmytro Kuleba, ki je predstavil aktualno situacijo v državi. Ministrica Fajon je obsodila rusko agresijo na Ukrajino in zagotovila, da bo Slovenija podporo Ukrajini nadaljevala dokler bo potrebno, upoštevajoč vzdržnost podpore za slovensko gospodarstvo in ljudi. Podprla je evropsko in evroatlantsko pot Ukrajine ter opozorila, da morajo pogajanja teči vzporedno z reformnim procesom, hkrati pa je treba ohraniti pozornost in proaktivno delovanje tudi v državah Zahodnega Balkana. Pri tem je poudarila, da bo Slovenija Ukrajini dejavno pomagala pri humanitarnem razminiranju in nudila psihosocialno pomoč otrokom.

Ob robu zasedanja se je ministrica srečala z Visokim predstavnikom mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Christianom Schmidtom, s katerim sta govorila o širitvi EU na Zahodni Balkan, s poudarkom na zadnjem širitvenem svežnju EU. "Slovenija podpira začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino do konca 2023, saj je širitev za nas izjemnega pomena. Ko gre za države Zahodnega Balkana smo zelo proaktivni. Želimo si, da bi bila do konca 2030 tako EU kot države kandidatke za članstvo pripravljene na širitev. Na tej poti bomo Bosni in Hercegovini trdno stali ob strani," je povedala ministrica Fajon.

Ministrice in ministri so na zasedanju govorili tudi o čedalje slabših varnostnih in humanitarnih razmerah v Sahelu in o tem, kako naj EU čimbolj učinkovito naslovi te izzive: "EU mora imeti do regije integriran pristop, ki se bo osredotočal na temeljne vzroke za čezmejni organizirani kriminal, terorizem in nasilni ekstremizem. Pri tem podpiramo aktivno vlogo regionalnih akterjev."

Pred zasedanjem FAC je potekalo neformalno srečanje ministrov za zunanje zadeve EU z zunanjim ministrom Armenije Araratom Mirzojanom. Posvečeno je bilo aktualnim razmeram v regiji, predvsem z vidika nedavno sprejete skupne izjave med Armenijo in Azerbajdžanom, ki naj bi bila podlaga za dolgo pričakovan mir v regiji. Ministrica se bo zvečer sestala tudi z azerbajdžanskim ministrom za zunanje zadeve Jejhunom Bajramovom. 

Po zaključku zasedanja zunanjih ministrov EU bo potekalo ministrsko zasedanje EU-Vzhodno partnerstvo. Na njem bodo ministri EU in regije razpravljali o prihodnosti politike Vzhodnega partnerstva v kontekstu širitvene politike EU in spremenjenih geopolitičnih razmer v regiji.

Ministrica Tanja Fajon bo izpostavila, da je politika Vzhodnega partnerstva pomembno orodje za približevanje držav standardom EU in se zavzela za njeno nadaljevanje. Podprla bo napredek in prizadevanja bolj ambicioznih pridruženih partnerk ter krepitev političnega in ekonomskega sodelovanja z EU. Pri tem je spomnila, da je nujen napredek na področju boja proti korupciji, vladavine prava in reforme pravosodja.