Na konferenco so prišli ministri za notranje zadeve Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Romunije in Slovaške – Gerhard Karner, Kalin Stoyanov, Davor Božinović, Marian-Cătălin Predoiu in Matúš Šutaj Eštok. Druge države Salzburškega foruma predstavljajo predstavniki ministrstev za notranje zadeve Češke, Madžarske in Poljske, sodelujejo pa tudi predstavniki Evropske komisije ter agencij Evropskega policijskega urada (Europol) in Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex).

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je ob številni udeležbi na visoki ravni izrazil zadovoljstvo: »To kaže, da je Slovenija pomembna partnerica v okviru Evropske unije in s svojimi pobudami pomembno sooblikuje evropske politike.«

Že danes se je minister Poklukar na dvostranskih srečanjih sestal s svojima kolegoma iz Bolgarije in Hrvaške, Kalinom Stoyanovom in Davorjem Božinovićem.

Slovenski in bolgarski minister za notranje zadeve Poklukar in Stoyanov sta potrdila dobro sodelovanje. »Bolgarija je naša pomembna partnerica in prijateljska država, odnosi med ministrstvi in policijo so intenzivni in dobro vodeni na vseh ravneh,« je dejal minister Poklukar. Pogovor sta namenila schengnu. »Žalosti me, da Bolgarija kljub prizadevanjem in dejanskemu izpolnjevanju potrebnih pogojev še vedno nima soglasne podpore za pridružitev,« je menil Poklukar in dodal, da bi morala Bolgarija čimprej postati enakopravna članica schengenskega prostora. »S pridružitvijo Bolgarije bo naše območje močnejše. Bolgarija pa bo lahko s članstvom v celoti uporabljala nekatera orodja policijskega sodelovanja in informacijske sisteme, ki so ključni za zagotavljanje varnosti po celotni Evropski uniji.«

Ministra sta se strinjala tudi, da je sodelovanje in tesno povezovanje operativnih služb na mednarodni ravni temeljni pogoj za učinkovito reševanje izzivov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo in rešujemo z veliko angažiranostjo na vseh ravneh. Ob tem je minister Poklukar dejal, da bomo sodelovanje med policijama, ki je že zdaj dobro, nadgradili tudi z napotitvijo policijskega atašeja v Bolgarijo.

Dvostransko srečanje slovenskega in hrvaškega notranjega ministra je bilo osredotočeno zlasti na nezakonite migracije in zagotavljanje varnosti. Ministra sta se strinjala, da je sodelovanje med policijama dobro.

V letošnjem letu je bilo do začetka decembra obravnavanih 55.737 nedovoljenih prehodov meje. Od tega je bilo samo na notranji meji s Hrvaško obravnavanih 53.472 nedovoljenih vstopov, kar je v primerjavi z lanskim letom bistveno več. V primerljivem obdobju lani je bilo namreč zabeleženih 27.695 nedovoljenih vstopov. V letu 2023 so bili iz smeri Hrvaške najbolj pogosto obravnavani državljani Afganistana, Maroka in Pakistana.

Vlada Republike Slovenije je odločila, da zaradi zaostrovanja varnostnih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter številnih pozivov terorističnih organizacij k izvajanju terorističnih in drugih nasilnih dejanj v zahodnih državah, v kombinaciji z naraščanjem organiziranega kriminala za Zahodnem Balkanu, vključno s tihotapljenjem ljudi ponovno uvede notranji nadzor na meji z Republiko Hrvaško in Madžarsko. V času izvajanja tega ukrepa, od 21. oktobra do vključno 3. decembra 2023, je slovenska policija na mejnih prehodih zavrnila vstop 490 osebam, ker niso izpolnjevali vstopnih pogojev, odkrila in obravnavala pa je tudi 115 kaznivih dejanj, povezanih s čezmejno kriminaliteto (ponarejene listine, tihotapljenje ljudi), in 838 kršitev, povezanih s prehodom meje. Zgovoren pa je tudi podatek, da je bilo z izvajanjem mejne kontrole v omenjenem obdobju ugotovljenih 359 razpisanih ukrepov v Schengenskem informacijskem sistemu.

Pristojni nacionalni organi dnevno spremljajo varnostne razmere v državi in v širši regiji ter si z organi drugih držav in mednarodnimi organizacijami redno izmenjujejo informacije o morebitnih tveganjih. V tem trenutku razvoj dogodkov ostaja nepredvidljiv, v Republiki Sloveniji še vedno velja povišana stopnja teroristične ogroženosti. Ocenjujemo, da v trenutnih razmerah nadaljnje izvajanje nadzora na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko ostaja nujno za preprečevanje resnih groženj javnemu redu in varnosti in odkrivanje čezmejnega kriminala. Z 22. decembrom 2023 je posledično predvidena začasna ponovna uvedba nadzor na notranjih mejah z Republiko Hrvaško in Madžarsko na podlagi 25. in 27. člena Zakonika o schengenskih mejah. Za podaljšanje trajanja začasnega nadzora na notranjih mejah v prihodnje leto so se nedavno odločile tudi nekatere druge države članice.

Slovenska policija si bo pri izvajanju ukrepa še naprej prizadevala za dobro koordinacijo in tesno sodelovanje s policijama obeh zadevnih držav, tudi sicer pa se nadaljujejo skupne policijske aktivnosti z vsemi sosednjimi državami.

Republika Slovenija ostaja velika zagovornica  schengenskega območja in pravice svobode gibanja, zato smo trdno zavezani k čimprejšnji vrnitvi k režimu brez nadzora na notranjih mejah – takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Posledično tako ne izključujemo možnosti, da bi znatno izboljšanje varnostne situacije lahko vodilo k predčasni odpravi napovedanega ukrepa.  

Konferenca bo odprta z uradno večerjo v Gradu Brdo, jutri pa se bodo gosti posvetili dvema aktualnima temama na področju notranjih zadev. Ministri se bodo posvetili prihodnosti schengenskega območja. Druga tema pa bo boj proti tihotapljenju migrantov, čemur Slovenija daje veliko poudarka in krepi policijsko sodelovanje z državami v regiji in širše. Pred začetkom konference bo jutri ob 8. uri tudi tristransko srečanje ministrov za notranje zadeve Slovenije, Avstrije in Hrvaške.