Zaradi vzajemnosti delovanja podnebnih sprememb in vodnega kroga, ki ju v globalnem pogledu občutimo kot vodno in biodiverzitetno krizo (poplave, suše in upadanje biodiverzitete) in hkrati vedno večjih potreb po pitni vodi, so v bilateralnih in multilateralnih odnosih med državami vse bolj potrebne tudi aktivnosti na področju čezmejnega vodnega sodelovanja in skupnega zagotavljanja podnebne varnosti. Slovenija je v mednarodnem prostoru s proaktivnim delovanjem pri Vodni konvenciji, konvenciji RAMSAR in Barcelonski konvenciji ter mednarodnih komisijah za Savo in Donavo prepoznana kot aktivna udeleženka na obeh področjih. Zato se uveljavlja tudi kot pomembna država pri zagotavljanju miru in stabilnosti v svetu. Podnebna varnost, z njo pa posredno tudi vodno sodelovanje, je hkrati ena vodilnih tem slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu OZN.

Med ostalimi aktivnostmi Slovenije na COP28 je Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) v sodelovanju z Ministrstvom za okolje Azerbajdžana (Azerbajdžan bo tudi gostitelj 29. podnebnega vrha prihodnje leto v Bakuju) in sekretariatom Vodne konvencije organiziral stranski dogodek na temo obnov in varstva mokrišč za zmanjševanje pomanjkanja vode v čezmejnih porečjih in povodjih. V nagovoru udeležencem je državna sekretarka Maša Kociper poudarila pomen obnove in varstva mokrišč in vodnih ekosistemov v splošnem kot enega temeljnih ukrepov za prilagajanje in zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb na človeka in človekovo okolje, ekosisteme in vrste. Opozorila je na poletne katastrofalne poplave, ki so postale prednostni podnebni problem v Sloveniji, ter aktivnosti v zvezi s celovito državno obnovo Slovenije.

V nadaljevanju stranskega dogodka je dr. Aleš Bizjak na panelni razpravi predstavil aktivnosti in prispevke Slovenije na področju prilagajanja na podnebne spremembe, zmanjševanja poplavne ogroženosti in upravljanja s sušami na nacionalni ravni in na čezmejnih ravneh delovanja (bilateralne komisije, ISRBC, ICPDR, Barcelonska konvencija, Vodna konvencija, 5 državni UNESCO biosferni rezervat Mura Drava Donava) in predstavil izkušnje poletnih katastrofalnih poplav kot priložnost za izboljšanje vodne in podnebne varnosti. Dogodka so se udeležili še azerbajdžanski minister za ekologijo in naravne vire, Dimitri Mariyasin, namestnik generalne sekretarke UNECE, sekretarka Vodne konvencije, predstavnica RAMSAR konvencije, izvršni sekretar komisije za Mekong in predstavnica Wetlands International.

Slovenija je zelo vodnata država – ima eno bolj gostih hidrografskih mrež površinske vode v širši regiji, v primerjavi z mnogimi državami evropskega prostora velik vodno-ekološki kapital: relativno dobro ohranjene rečne koridorje, številna jezera in mokrišča. S primernim upravljanjem, načrtovanjem, varstvom in zaščito lahko pomembno prispeva k prilagajanju in omilitvi podnebnih sprememb, tudi v kontekstu čezmejnega vodnega sodelovanja. Tudi zaradi naštetega je Slovenija prejela vabilo organizatorjev, predsedstva COP28, WWF, IUCN in UNEP, na ministrsko okroglo mizo o varstvu in obnovi sladkovodnih ekosistemov, ki so sicer med najbolj razvrednotenimi na svetu. Okrogla miza je promovirala nove članice pristopnice k iniciativi Freshwater Challenge (Sladkovodni izziv), ki je bila vzpostavljena na Konferenci ZN o vodi letos v New Yorku. Njen namen je vključitev jasnih - kvantificiranih ciljev na področju obnove sladkovodnih ekosistemov v nacionalne podnebne akcijske načrte, strategije, akcijske načrte, načrte upravljanja voda in druge z vodo povezane strateške in akcijske načrte.

 Državna sekretarka Maša Kociper je v govoru naštela številne slovenske iniciative na tem področju in izrazila razumevanje o pomenu zdravih sladkovodnih ekosistemov v prizadevanjih za prilagajanje in omilitev podnebnih sprememb. Pozdravila je delovanje iniciative in napovedala verjetno skorajšnjo pridružitev Slovenije. S pridružitvijo k iniciativi bi se Slovenija pridružila številnim razvitim državam in državam v razvoju, ki si tudi na ta način že prizadevajo za prilaganje in omilitev podnebnih sprememb z obnovami in varstvom vodnih ekosistemov.

Dogodka se je udeležilo 35 visokih predstavnikov držav iz celega sveta.

 Sodelovanje na dogodkih COP28 je pomemben del procesa priprave na 10. zasedanje pogodbenic Vodne konvencije, ki bo v Ljubljani od 23. do 25. oktobra 2024, v katerem tvorno sodelujeta MNVP in Ministrstvo za evropske in zunanje zadeve (MZEZ).