Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob tej priložnosti čestital upravi in zaposlenim za nove pridobitve: »Verjamem, da je ta odločitev v času, zahtevnem za gospodarstvo, potrebovala dobršno mero poguma, odločnosti in poslovne premišljenosti. Želim si, da bo nova infrastruktura pomembno doprinesla k rezultatom - ne samo gorskega centra Rogla pač pa, da bo prispevala k uspešnosti razvoja turizma celotne tukajšnje regije in k dobrobiti domačinov.« Poudaril je, da smo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport »podprli prestrukturiranje devetih smučarskih centrov iz pretežno zimskih v celoletne gorske turistične centre. S podporo v višini dobrih 55,4 milijona evrov smo spodbudili investicije v gorskih centrih za skupno 84 milijonov evrov. V primeru Rogle smo za investicijo dobrih 12 milijonov evrov prispevali osem milijonov evrov javnih sredstev.«

Minister je poudaril, da smo s tem v Sloveniji letos posodobili ali na novo zgradili žičniško infrastrukturo (žičnice, sedežnice in tako dalje), ki je osnova tudi za razvoj celoletnega turizma in turističnih produktov. Poleg tega je ministrstvo v gorskih središčih podprlo tudi izgradnjo infrastrukture za aktivnosti v naravi, ki se jih da izvajati izven zimske sezone, kot so na primer tako imenovane zip line proge, adrenalinski parki, proge za tako imenovano downhill in gorsko kolesarjenje, ureditev tematskih pohodniških poti, tematski parki, doživljajski parki. »Na ta način smo smučiščem omogočili, da z dobro žično in drugo turistično infrastrukturo povečajo dodano vrednost teh gorskih centrov skozi vse leto. S tem pa pomembno prispevamo k razvoju celoletnega turizma ne samo teh gorskih centrov, temveč vseh ostalih turističnih in s turizmom povezanih dejavnosti v širši regiji.

Minister Han je ob tem spomnil, da je ministrstvo lani in letos s tremi razpisi podprlo investicije v turistične nastanitve, naložbe v prestrukturiranje gorskih centrov in namestitve ter investicije v javno turistično infrastrukturo. »S tem smo izvedli enega največjih investicijskih ciklov v slovenskem turizmu. S sofinanciranjem v višini 142 milijonov evrov evropskih in javnih sredstev smo podprli skupaj 136 projektov ter spodbudili investicije v slovenskem turizmu v skupni višini 359 milijonov evrov. Gre za sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost, iz sklada React EU in sredstva proračuna Republike Slovenije.«

Barbara Soršak, izvršna direktorica Unitur d.o.o., je povedala, da se »Unitur v zadnjih letih intenzivno usmerja v razvoj športne in doživljajske ponudbe na prostem, ki je gostom in obiskovalcem namenjena 365 dni v letu. Razvojni načrti Rogle, ki se udejanjajo v okviru projekta Park Mašinžaga - 1. faza, so usmerjeni v razvoj avtentičnih in trajnostno naravnanih doživetij. Le-ta so unikatna in ekskluzivna, izhajajo iz naravnih in kulturnih posebnosti destinacije ter ustvarjajo pozitivno presenečenje in upravičujejo zaupanje gostov in obiskovalcev, katerih vitalni življenjski slog prisega na aktivno preživljanje prostega časa na svežem zraku.«

Celotna vrednost investicije podjetja Unitur d.o.o. v prestrukturiranje gorskega centra Rogla znaša 12.269.045 evrov, od tega je javnih sredstev 8.000.000 evrov. Investicija obsega novo šestsedežnico Mašinžaga z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami, ki bo zamenjala obstoječi vlečnici Mašinžaga I in Mašinžaga II ter s tem povečanje površine smučarskih prog za 10,4 odstotka.

Center Rogla je v okviru investicije vzpostavil tudi leteči tobogan, kolesarski park, produkt gozdni pustolovski izziv, stezo za gorske vozičke, ki jih poganja gravitacija, pohodniški in kolesarski festival, nov kulinarični produkt ter pridobitev dveh okoljskih znakov. Investicija bo gorskemu centru Rogla omogočila vzpostavitev osmih novih delovnih mest in poslovanje vsaj devet mesecev letno oziroma tudi izven glavne zimske in letne sezone.

Ministra v pogovorih za krepitev sodelovanja

Minister Han in ministrica Brnjac sta se ob tej priložnosti pogovarjala o možnostih nadaljnje krepitve sodelovanja na področju turizma in športa.

Za Slovenijo je hrvaški trg namreč med pomembnejšimi. Visoka sezona obiska so predvsem zimski meseci (Hrvaški turisti tretjino prenočitev ustvarijo v gorskih krajih, tretjino v slovenskih naravnih zdraviliščih, sledi Ljubljana z 12-imi odstotki prenočitev in ostala mesta), povečuje se delež obiskov z gastronomskim in kulturnim motivom. Na področju turizma zelo dobro sodelujeta javni agenciji za promocijo turizma Slovenska turistična organizacija in »Hrvatska turistička zajednica«, in sicer pri skupnih projektih na oddaljenih trgih s kampanjo »Experience Croatia, Feel Slovenia«.

Minister Han je zato predlagal željo po skupnem sodelovanju s Hrvaško na prekomorskih trgih tudi v letu 2024 in sicer v Združenih državah Amerike, postopoma pa od leta 2025 tudi na potencialno drugih prekomorskih trgih.

Na področju športa je za Hrvaško trenutno prioritetnega pomena športna diplomacija, saj je del njihovega nacionalnega programa športa, in sicer s ciljem krepitve prepoznavnosti države, gospodarskih vlaganj in promocije Hrvaške kot turistične dejavnosti. Tema športne diplomacije je zelo zanimiva tudi za Slovenijo, saj jo bo vključila v nov nacionalni program športa.

Ministra pa sta se pogovarjala tudi o tekmovanju avtomobilskih ikoničnih starodobnikov višjega razreda, ki ga organizira nemški avtomobilistični klub ADAC v Sloveniji, na Hrvaškem in v severni Italiji. To je priložnost za promocijo obeh držav v Nemčiji - zato je minister Han predlagal, da bi tekmovanje izvedli v mesecu maju 2025.

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško

Blagovna menjava je lani dosegla 7,4 milijarde evrov (+ 32 odstotkov glede na 2021), kar Hrvaško uvršča na 5. mesto med slovenskimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Izvoz je porasel na 4,4 milijarde evrov (+ 43,3 odstotkov), uvoz pa na 2,9 milijarde evrov (+ 23,4 odstotkov). V porastu je bila tudi storitvena menjava, ki je dosegla 1,8 milijarde evrov (+ 38 odstotkov). Izvoz storitev je znašal 687,6 milijona evrov (+ 32 odstotkov), uvoz storitev pa 1,1 milijarde evrov (+ 42 odstotkov glede na 2021). Tako v izvozu kot uvozu storitev so prevladovala potovanja, sledijo ostale poslovne storitve in transportne ter gradbene storitve. 

Zelo pomembne so investicije podjetij obeh držav. Hrvaška ostaja na 1. mestu kot destinacija za investicije slovenskih podjetij, katerih vrednost je lani znašala 2,9 milijarde evrov, predstavljajo pa skoraj 35 odstotkov vseh slovenskih investicij v tujini. Tudi Hrvaška ostaja pomemben naložbenik v Sloveniji. Vrednost neposrednih hrvaških naložb je konec 2022 znašala 1,8 milijarde evrov, kar Hrvaško uvršča na 5. mesto med tujimi investitorji v Sloveniji (takoj za Avstrijo, Luksemburgom, Švico in Nemčijo).

Pomembna gospodarska panoga za obe državi je tudi turizem. Hrvaški gostje so lani zasedli 4. mesto med vsem državami, od koder k nam prihajajo turisti. Zabeležili smo kar 213.822 hrvaških gostov (+ 240 odstotkov) ter 490.034 nočitev, kar hrvaške turiste uvršča na 7. mesto po ustvarjenih turističnih nočitvah (+ 200 odstotkov).

Za slovenska podjetja obstaja možnost sodelovanja na projektih na Hrvaškem, podprtih s strani EU v novem finančnem obdobju, med drugim na prometni infrastrukturi, gradbenih projektih, digitalizaciji, energetiki, upravljanju z vodami, odpadki. Obstajajo priložnosti za krepitev sodelovanja na področjih energetike na primer na vodikovih tehnologijah, gradbeništva, naprednih avtomobilskih in vesoljskih tehnologij ter turizma.