Ukrepi, ki jih prinaša zakon, posegajo v različne sfere delovanja družbe, z njimi pa naslavljamo ključne izzive za celovito pomoč prizadetim območjem. Pri njihovi pripravi so sodelovala pristojna ministrstva, obravnavala jih je delovna skupina pod vodstvom državnega sekretarja Boštjana Šefica, vodje Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, rešitve pa smo usklajevali tudi z različnimi deležniki.

Zakon tako prinaša celovit pristop k razvoju in obnovi na vrsti področij. Med drugim bomo administrativno pospešili gradbene, prostorske in druge postopke, povezane z obnovo in razvojem na prizadetih območjih, uredili bomo nadomestno in nadomestitveno gradnjo objektov ter zagotovili pomoč prebivalstvu, gospodarstvu in kmetijskemu sektorju.

Podjetjem bomo pomagali s poroštveno shemo za kredite s subvencijo pogodbene obrestne mere. Tak finančni produkt, ki predstavlja kombinacijo garancije in subvencije obrestne mere, je zanimiv tako za banke kot za kreditojemalce. S tako rešitvijo se približamo uporabnikom poroštvene sheme, podjetjem, samostojnim podjetnikom in nosilcem kmetijske dejavnosti, saj imajo poslovne banke mrežo, ki pokriva območje celotne države. Bankam država s poroštvom krije del poslovnega tveganja, kreditojemalcem pa subvencionira 30 odstotkov obresti. Za poroštva je predvidena kvota v višini 500 milijonov evrov.

Zakon prinaša tudi ukrep spodbud za investicije v gospodarstvu. Gre za investicije, ki so izjemnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva.

S poroštveno shemo bomo pomagali tudi fizičnim osebam. Namenjena bo obnovi poškodovanih objektov in financiranju gradnje nadomestitvenih objektov. Za poroštva je predvidena kvota v višini 200 milijonov evrov. Poroštvo je predvideno v višini 100 odstotkov glavnice kredita, ki je omejena na 100.000 evrov. Obresti bodo subvencionirane v celoti.

Na področju kmetijstva, varstva okolja in vodne infrastrukture je predvidena obnova uničenih gozdnih cest, gradnja zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, gradnja nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij, obnova in gradnja vodne infrastrukture ter prednostna obravnava vlog prizadetih prebivalcev pri Eko skladu. Za kmetijstvo je predvideno tudi jamstvo države za predplačila iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020.

Investitorji bodo lahko vložili vlogo za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja za investicije na prizadetih območjih za največ dve leti, občine pa bodo imele na voljo več časa za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za obnovo.

Zakon predvideva tudi dodatno sofinanciranje programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči, vzpostavili pa bomo tudi center za ravnanje z onesnaženimi zemljinami.

Zakon določa tudi posamezne oprostitve, kot je prenehanje plačila dajatve za odjavljeno vozilo, če je bilo odplavljeno ali zasuto v poplavah in plazovih.

Pri javnih naročilih se za izločene sklope javnih naročil gradenj, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih, mejna vrednost za uporabo določb Zakona o javnem naročanju zviša na 1.000.000 evrov. Zakon določa tudi prednostno obravnavo zahtevkov za revizijo glede javnih naročil, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih, s strani Državne revizijske komisije.

Za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi, se ustanovi proračunski sklad, na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu, ločeno od drugih proračunskih sredstev. Kot vir prihodka proračunskega sklada za obnovo so določeni naslednji viri: začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic v višini 0,2 odstotka, začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke ter začasna uporaba čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga. Ob tem še enkrat poudarjamo, da gre za začasne vire.

Zakon s ciljem zagotavljanja dodatnih finančnih sredstev za financiranje obnove posega tudi na področje obdavčitve vlagateljev fizičnih oseb v vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026. Pri plačilu dohodnine jih bomo izenačili z obrestmi iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah.

Zakon posega tudi na področje razvoja. Tretjo razvojno os opredeljujemo kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, zagotovili bomo sredstva za sofinanciranje gradnje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture ter sofinancirali gradnjo visokozmogljivih mobilnih 5G omrežij.